Mišin nasvet za domače sadike

Prednosti sadik

Ne samo, da je seveda pridelek zgodnejši, saj lahko sadike sadimo na prosto takrat, ko bi jih drugače šele sejali. S pridelavo iz sadik rastline  ne izgubljajo veliko  energije in so zato odpornejše. 

S pridelavo iz sadik porabimo veliko  manj semena, kar je pomembno, če imamo le malo tega domačega materiala. 

V suhem in vročem delu leta veliko lažje zagotovimo dovolj vode zanje, saj sadike lažje zadostno zalivamo, kakor velik del suhe zemlje na gredicah.

Pozimi pa jih imamo seveda lahko na toplem. Poleg tega sadike ob presajanju že posadimo dovolj narazen, da odpade redčenje in predvsem gnetenje rastlin na premajhnem prostoru. 

Tako jim spet zagotovimo veliko primernejše okolje, da ostanejo zdrave.

Kaj pa sejemo za sadike v februarju?

Prepričana sem, da vas je zdaj večina v eno dogovorila paradižnik, papriko, morda se je kdo spomnil še na jajčevec. Pa niste odgovorili prav.  

Paradižnik sejemo veliko  kasneje, saj potrebujemo za pravilno, ne preveliko sadiko, le 60 do največ 70 dni, za papriko in jajčevec pa sicer nekaj več, do 90 dni. Če si zračunamo, da paradižnika ne sadimo na prostem pred 1. majem, bolje pa še nekaj kasneje, paprike pa ne pred 20. majem, ugotovimo, da so termini za setev plodovk šele v začetku marca. 

Če ju želite nekoliko bolj zgodaj saditi v rastlinjak, pa morda 14 dni prej. Torej je v februarju vsekakor še prezgodaj. 

Lahko pa posejete rukolo, motovilec, grah, bob in solato. Tudi stroke česna, če ste pozabili ali niste imeli časa jeseni, lahko posadite v lončke zdaj in pridelate sadike. Še vedno je to bolje, kakor veliko  prepozno sajenje na prosto.

Čebula, zelišča in listnato

Prav tako lahko v lončke posadite čebulček, predvsem za pridelavo mlade čebule, če ste ga šele zdaj našli pozabljenega na polici. Lahko pa posejete tudi seme čebule. V zadnjih letih menim, da je to celo bolje, saj je sadilni material (čebulček) vedno bolj okužen s številnimi boleznimi.

Tudi nekatera zelišča potrebujejo dalj časa, da vzgojimo kvalitetno sadiko, to so: bazilike, drobnjak, kitajski drobnjak (česen), in listnati peteršilj. Korenastega ne sejemo za sadike, saj ostaja koren majhen in čokat. 

Vse naštete vrtnine in zelišča sejemo na toplem in ko vzkalijo, jih damo na svetla okna, še boljši so zimski vrtovi, odvisno od trenutnega vremena pa lahko kmalu gredo tudi na balkone ali v neogrevane rastlinjake. 

Dobro je vedeti, da lahko tudi motovilec, špinačo, rukolo, česne… vzgojimo preko sadik. Tako lahko hitro pridemo do novega pridelka in ne sejemo v premokro ali prehladno zemljo prezgodaj.

Mišin nasvet po korakih

Saj sploh ni tako težko. Pomembno je, da izberemo ustrezen lonček, lahko tudi šotne tablete. Izbrati pa je potrebno kvaliteten substrat. Za rastline, ki jih bomo pikirali, to so predvsem plodovke kasneje, izberemo zemljo, ki je rahla in lahka, takšna je prav Bio Plantella Start. 

Ne sme preveč zadrževati vlage, da seme ne zgnije. Pomembno je, da lončke napolnimo z zemljo povsem do vrha, zemljo toliko potisnemo skupaj, da ni zračnih žepkov. Posejemo izbrano seme in vse skupaj zalijemo. Sama vedno svetujem, da že v prvo vodo za zalivanje dodamo alge, ki jih najdemo v Bio Plantella Vrt. Seme pritisnemo v zemljo, da pride v stik z njo. Pazite, nekatera zelišča in tudi vrtnine (predvsem zelišča in tudi motovilec) so svetlokalilke in semena ne potiskamo v zemljo.

Da se setev ne izsuši, sama platojčke vedno zavijem v folijo za živila do vznika. Tako poskrbim, da je zemlja vedno vlažna, z zalivanjem pa ne uničim komaj kalečih rastlin.

Solato sejemo tako, da damo v vsak lonček po eno semenko, enako damo v lončke samo po en stroček ali en čebulček. Pri drugih rastlinah pa je lahko semenk več. Sadiko graha in boba vzgojimo iz dveh do treh semenk, zelišča, motovilec, špinačo… pa tudi iz več.

Slovenci še vedno nismo povsem osvojili domače pridelave sadik. Pa je le-ta zabavna, za otroke zelo poučna, za rastline  pa bolj priporočljiva. Mogoče pa je zdaj primeren čas, da poskusite tudi sami.