Pravila za zalivanje
Rastline zalivamo z mlačno in mehko vodo, večinoma od zgoraj
okrog in okrog rastline. Zalivalka z
dolgim vratom prepreči močenje listov.
Izjema so nekatere rastline, ki jih je boljše namakati kot so epifitne orhideje
in rastline v obešankah. V podstavek zalivamo rastline z občutljivimi
koreninami in listi, kot je usambarska vijolica in rastline, ki za rast
potrebujejo veliko vode in je ta praktično ves čas v podstavku, kar velja npr.
za papirjevec.
Pogosteje zalivamo ob suhem in toplem času ter na svetlem in
sončnem mestu ter rastline z veliko listne mase. Manj zalivamo ob visoki zračni vlagi, pri manj
svetlobe, nižjih temperaturah, rastline v plastičnih loncih in tiste, ki dobro
uspevajo v peščenih substratih, kot so kakteje in sukulente.
V obdobju rasti zalivamo temeljito in rajši bolj redko kot
pogosto in malo.
Zanesljiv znak, da je skrajni čas za zalivanje je, ko zemlja
odstopi od roba lončka ali je zgornja plast prsti zelo svetla. V tem primeru
zalivamo počasi s pavzami, da se voda dobro vpije.
Skrbimo, da se šotnati substrati nikoli ne presušijo, ker
potem zelo slabo zadržujejo vodo.
Odvečno vodo najpozneje uro po zalivanju odstranimo iz okrasnega lončka in podstavka.
Zadrževanje vode v podstavku pri rastlinah, ki ne rastejo v vodi, pelje k
zadušitvi korenin in propadanju rastlin.