Kako do jesensko-zimske zelenjave

Rastlinjak je nepogrešljiv

Brez njih si praktično ne znamo več predstavljati uspešne pridelave zelenjave v vseh letnih časih.

Še posebej so rastlinjaki nepogrešljivi izven idealnega časa za rast in razvoj zelenjave. 

Tako od poznega poletja, v jeseni in tudi pozimi, pridelujemo zelenjavo ne le na prostem, ampak tudi bolj na toplem in pod streho omenjenih zavarovanih prostorov za vrtnarjenje.

Posebni pridelovalni pogoji

Preko poletja smo v rastlinjakih gojili toplotno zahtevnejše zelenjadnice, v glavnem plodovke (paradižnik, papriko, kumare,…). V jesenskem času jih nadomestijo različne vrste solatnic (glavnata solata, radič, motovilec), špinača, por, tudi kakšna kapusnica, npr. redkvica. 

Zaradi hitro krajšajočega se dneva zelenjadnice v tem času rastejo bolj počasi. Lahko se zgodi, da vsaj ponoči ni več optimalno toplo. Zato smo v jesenskem času še bolj pozorni, kdaj in kako zračimo rastlinjak. 

V glavnem jih preko noči vsaj delno, če ne popolnoma zapiramo. Preko dneva, ko je sončno in toplo, odpiramo vrata in zračimo na bokih rastlinjaka, če se le da. Sovražnik vrtnarju je v tem obdobju previsoka zračna vlaga v rastlinjaku, zato jo preko dneva z zračenjem in s prepihom znižujemo in preprečujemo pretiran pojav kondenza na notranji strani folije rastlinjaka.

Že poleti, pravočasno zasnujemo prve posevke

To pomeni, ko so v rastlinjakih že in še posajene plodovke, mednje sadimo sadike solat, radičev, v septembru pravočasno sejemo prva semena drugih zelenjadnic na izpraznjen prostor. 

Ne pozabimo: vsak izgubljen dan v poletju, lahko pomeni teden dni zamude v jesenski pridelavi. Zato ne odlašajmo s sajenjem sadik in s setvijo npr. motovilca ali špinače.

Namakanje je pomembno

Tudi v poznem poletju, jeseni in celo pozimi namakamo zelenjadnice v rastlinjakih, le intenzivnost je glede na poletje zmanjšana, saj rastejo rastline počasneje,  potrebe po vodi so manjše. 

Zato bodimo le pozorni, da imajo zelenjadnice v tem času vlažna, a ne premokra tla, da ne pride do težav z glivičnimi povzročitelji bolezni.

Koprena je nepogrešljiv pripomoček  

S pomočjo koprene (vlakninaste prekrivke) zelenjadarji zaščitimo rastline neposredno, pa tudi tla, ki jih pokrijemo takoj po setvi. Koprena ustvari pod prekrivko ugodnejšo mikroklimo, ki pomaga rastlinam preživeti slabše pridelovalne pogoje. V jesenskem času prekrite zelenjadnice ščiti pred nižjimi temperaturami zraka, kar omogoča boljšo in kakovostno rast zelenjave. 

V neposredni okolici sadik pod kopreno je bolj ogret zrak, ki  posajenim sadikam zelenjave ugaja in jih vzpodbuja k dobri rasti. Če kopreno položimo preko gredic ali posevkov na minimalno dvignjeni nizki opori (npr. nizki loki iz žice ali tanjših vrbovih ali leskovih vej), bomo ujeli še več bolj toplega zraka, ki bo omogočil še hitrejšo rast posajenih zelenjadnic. S kopreno zmanjšujemo nihanja med nočnimi in dnevnimi temperaturami. 

Ob pojavu zgodnjih oktobrskih slan nam ščiti še zadnje posevke na gredah na prostem. S koprenami bolje zadržujemo tako toploto kot tudi talno vlago, kar pride prav v primeru setve semen. Koprene so narejene iz lahkih, prosojnih (belih) umetnih materialov (s težo od 12 do 30 g/m²). Težje so primerne za jesen in zimo, lažje tudi za poletni čas, le dobro jih obtežimo, da nam jih ne odpihne.

V večjem delu Slovenije se redno pojavljajo tople in dolge jeseni. Velja jih izkoristiti za pridelavo domače zelenjave. S pomočjo rastlinjakov in kopren vam to gotovo uspe.