Pripravimo vrt na prezimovanje

Lopatanje – da ali ne?

Zemlja naj ne bo nikoli gola. Pogosto vidimo grede okoli hiš povsem prazne. To pa pomeni, da je zemlja izpostavljena vremenu. Siromašita jo vetrna in vodna erozija. Veter nam dejansko lahko odpihne rodovitno zemljo in smo tako ob del rodovitnih tal. 

Voda pa izpira hranila in humus v globlje plasti tal. To pomeni, da se zmanjšuje rodovitnost v zgornji, za pridelavo hrane najbolj pomembni plasti. Tu gre za izgubo dolgoročne rodovitnosti, saj nastanek humusa iz organske snovi terja svoj čas. 

Erozijo zmanjšamo z vzdrževanjem humusa v tleh: s pomočjo vnosa organske snovi, vzgojo rastlin na zemlji, uporabo zastirke ter sajenjem živih mej, ki zmanjšajo vpliv vetra v vrtu.

Če so tla težka, glinena, potem je lopatanje ali po domače, štihanje, dejansko dobrodošlo. A pustimo kar cele, velike grude na gredi in počakamo, da se zdrobijo pod vplivi mraza in vlage pozimi. V vsakem primeru po obdelavi dodamo na vrh zastirko in organsko gnojilo Plantella Organik. 

V nekaj letih uporabe teh metod bodo rezultati precej očitni. Imeli bomo boljši pridelek in hkrati ohranili rodovitno zemljo za številne prihodnje vrtnarske sezone.

Vzdrževanje humusa v vrtnih tleh

Brez humusa ni rodovitnih tal. Znanstveno je z dolgoletnimi poskusi (ki še vedno trajajo), dokazano, da le na ekološki način vzdržujemo in ohranjamo rodovitnost tal. Zavedati se moramo, da humus izgubljamo z erozijo in povsem naravnim procesom mineralizacije, ki je delo mikroorganizmov v tleh. 

Za nastanek novega humusa je pomembno imeti v zemlji dovolj organske snovi. En del jo vnesemo z uporabo zastirke in / ali zelenim gnojenjem. En del vrta, seveda skladno s 4–letnim kolobarjem, pognojimo s kompostom. Ostali del vrta ali celega, pa pognojimo z ekološkim organskim gnojilom Plantella Organik. 

Ta hranila bodo na voljo v zemlji naslednjih 6 mesecev in bodo pomembna za vrtnine že v začetku prihodnje sezone. Vsebuje pa: dušik – N za rast, fosfor – P in kalij – K za razvoj cvetov, plodov in koreninskega sistem ter kalcij – Ca in magnezij – Mg in še ostale mikroelemente, ki igrajo pomembno vlogo pri rasti in razvoju vrtnin. 

Pomemben podatek je vsebnost organske snovi v gnojilu Plantella Organik, ki znese kar 67%.  Tako z jesenskim gnojenjem dodamo tlom hranila in organsko snov. Poleg organske snovi vsebuje gnojilo tudi huminske in fulvo kisline, ki so sestavni del humusa. S tem pa vlivamo direktno na nastanek humusa v tleh.

Zaščita tal z zastirko

Številni uporabljamo zastirko vse leto, nekateri pa le v rastni sezoni. Pomen zastirke je opazen v zmanjšanju erozije in vnosu hranil v tla. Koliko hranil in kako hitro se bo razgradila, je odvisno od vrste zastirke. Imamo suhe (rjave) in sveže (zelene) zastirke. 

Zelene zastirke so najboljše za poletni čas, saj hladijo tla s svojimi sokovi. To so npr. sveža košena trava, sveža melisa in meta, praprot in ostale zelene rastline, ki jih položimo na zemljo. Takšna zastirka je dobra izbira za jesen, saj bodo mikroorganizmi porabili to zeleno maso in jo spremenili v humus. A ker jo položimo na tla v toplem delu jeseni, se ta hitro razgradi in spomladi ne ostane nič. 

Po drugi strani pa suhe zastirke, kot so slama, miskant, neokuženo listje, pa ostanejo vse do pomladi. Te dobro zastrejo tla in tudi ohranjajo zemljo toplo daljši čas. A ne pozabimo jo spomladi odstraniti, takoj ko se segreje, ker bo drugače zemlja predolgo hladna. 

Če zastirke nismo nikoli uporabljali, nas bo presenetilo bolj aktivno življenje v zemlji, saj bomo opazili močno razmnožene deževnike, kočiče in druge prebivalce tal. 

Odlična zastirka je tudi sneg. Ta deluje kot izolator in je zemlja manj izpostavljena nizkim temperaturam, potem pa še s topljenjem navlaži in osveži zemljo spomladi.

Večnamenske rastline kot zeleno gnojenje

Žitno polje v celoti na domačem vrtu vdelamo v tla. 

V jesenskem času lahko še vedno posejemo rastline, ki služijo kot zeleno gnojenje ali pa jih tudi uporabimo v prehrani. 

Prazna mesta enostavno zapolnimo z zimskimi solatnicami, blitvo ali motovilcem. Če jih sproti ne porabimo, jih enostavno spomladi vdelamo v tla. 

Jesen je tudi pravi čas za sejanje ozimni žit. Izbiramo med pšenico, ječmenom, ovsom in ržjo. Najlepša je seveda rž. Žito lahko pustimo da dozori, ga požanjemo, posušimo in zmeljemo ter spečemo iz lastnoročno pridelane moke kruh, pecivo, testenine,… 

Žita sicer spomladi enostavno vdelamo v tla ali pa jih pokosimo in uporabimo kot zastirko. Dobra izbira so, ker drugače imamo samo solatnice, kar se pogosto ne ujame s kolobarjem.