Trajnice jeseni

Delitev in presajanje

Pogosto se pri oskrbi trajnic pojavlja vprašanje, ali jih je bolje presajati in deliti jeseni, ali naj počakamo do pomladi. Eno in drugo je prav, saj imajo različne zahteve. Trajnice je koristno saditi jeseni, a izkušnje kažejo, da se je zato jeseni bolje izogniti delitvi trav, jesenskih aster in drugih trajnic iz velike družine košarnic.

Med tiste, ki enako dobro prenašajo tako jesensko kot pomladno sajenje, prištevamo predstavnike rodov Hosta in Hemerocallis. Prav zanesljivo pa je zdaj edini pravi čas za sajenje potonik, trajnih makov, latnatih plamenk in telohov. S potonikami je treba pohiteti, saj sta zanje rezervirana avgust in september. Za vse druge pa je od septembra in oktobra idealen čas in še vse do srede novembra, upoštevajoč podnebne posebnosti med Gorenjsko in Obalo. Trajnice so v tem delu leta v polnem razrastu, tako da jih veliko lažje izberemo in razporedimo po gredah, ker imamo boljšo predstavo o njihovem videzu in tudi zamenjava med rodovi in vrstami je manj verjetna. 

Zelo pomembno je, da  je v tem času zemlja še topla, zato se rastline še pravočasno zakoreninijo in bodo naslednjo pomlad bujno odgnale. Nenazadnje je jeseni po sajenju  še dovolj dežja, da je zemlja stalno primerno vlažna  in dodatno zalivanje navadno ni potrebno.

Gnojenje in zastirka

Za založenost zemlje s hranili poskrbimo že pred sajenjem, ko prsti primešamo organsko peletirano gnojilo Plantella Organik za sadike. Vsekakor se izognemo dodajanju rudninskih gnojil s povečano vsebnostjo dušika, ki v tem obdobju ne bi prav nič koristil, prej obratno. Trajnice v splošnem veljajo za trpežne in skromne rastline, ampak brez prehrane nikakor ne gre. 

Tudi v starejšem nasadu trajnic jeseni uporabimo omenjeno gnojilo, ki ga po možnosti rahlo vdelamo v okoliški substrat. Jesen je najprimernejši čas za mulčenje, nanašanje organskih odpadkov in komposta okoli trajnic, kar je obenem varovalo pred morebitno zimsko izsušitvijo in  pozebo ter ima tudi gnojilni učinek.

O jesenskih setvah

Pri setvi trajnic se vedno zgledujemo po naravi, ko dozorelo seme izpade in v okolici rastline čaka na primerne pogoje za vznik. Pri mnogih trajnicah je to lahko že naslednjo pomlad, lahko pa tudi  še leta pozneje. Semena mnogih trajnic enostavno ne vzkalijo, če jih poberemo in shranimo do pomladne setve. Za uspešno kalitev potrebujejo takšna semena spremenljive zimske razmere ob menjavanju temperatur in stalni vlažnosti. 

Takšnim rastlinam pravimo hladnokalivke in jih sejemo jeseni, najbolje še preden se seme izsuši. Tudi nekatere enoletnice lahko sejemo že jeseni. To so vsi enoletni maki (Papaver rhoeas, Papaver somniferum), črnike in kalifornijski mak. Vznikle rastline bodo zanesljivo prezimile in bodo cvetele najmanj enako bujno kot pri bolj tvegani pomladni setvi.

Za zimski okras

Med jesenska vrtna opravila sodi odstranjevanje suhih stebel, kompostiranje in pospravljanje odpadnega rastlinskega materiala. Vseh odcvetelih trajnic pa sploh ni potrebno porezati, saj njihova stebla ali osušena soplodja dajejo vrtu poseben čar pozimi, predvsem, ko se nanje naberejo kristali ivja in so lahko posebno hvaležen fotografski motiv. 

Pozabljena ali nalašč puščena stebla ameriškega slamnika, okrašena od osatov ali česa podobnega, so lep zimski okras. Še lepši so šopasti ostanki okrasnih trav vseh rodov in velikosti, z osušenimi lati in klaski ali samo v listju. Zato trav nalašč ne porežemo jeseni, temveč šele ob  prebujanju nove rasti. Vsakomur je všeč kaj drugega: prvi porežejo vse od kraja brž ko porumeni, drugi uživajo v zimski zapuščenosti suhega rastlinja.

Ali veste?

Hladnokalivke so trajnice, ki kalijo

v vlažnem in hladnem okolju:

Aconitum – preobjeda

Anemone – vetrnice

Campanula – zvončice

Carlina – bodeča neža

Corydalis – petelinček

Dictamnus – jesenček

Eremurus – stepska lilija

Eryngium – možina

Helleborus – telohi

Hemerocallis – maslenice

Trollius – pogačice

Verbascum - lučnik