Poletne setve in sajenja - Klub Gaia

Poletne setve in sajenja

Besedilo in foto Igor Škerbot, univ. dipl. inž. agr

Pred nami je zaključek poletja, kmalu bo jesen. V tem času se v vrtu pripravljamo za drugi del vrtnarske sezone. Čas je za pridelavo zelenjadnic, ki imajo rade krajšajoči se dan, nekoliko nižje poletne temperature.

Za hitro zasnovo poletnih posevkov zelenjave potrebujemo kakovostne sadike in prazne grede ter semena zelenjadnic, ki jih pravočasno sejemo.

Prazna mesta na gredah hitro zapolnimo

Ko se poleti kakšna greda izprazni, saj smo zaključili pridelavo spomladansko-poletnih sort solat, graha, zgodnjih kapusnic, zgodnjega krompirja, je dobro čim prej na taka mesta kaj posaditi ali posejati. 

Vsak izgubljen dan poleti lahko pomeni tudi en teden v jeseni. Zato hitro zasadimo ali posejemo kakšno primerno vrsto zelenjave, izkoristimo tople dni in noči, morebitno zalivanje poletnih ploh…

Med čim vse izbiramo

Izbor je širši kot se zdi. Izbiramo med različnimi solatnicami, kot so radič, endivija, tudi poletne sorte glavnate solate. Prihaja tudi čas za setev ali sajenje motovilca, zimskega portulaka in rukole. Pridelajte tudi za navedene tri vrste sadike s koreninsko grudo.

Med kapusnicami poleg poznih sort belega, sadimo tudi rdeče zelje. Slednjega namensko pridelujemo za čas spravila okoli praznovanja Sv. Martina. A izbirajte sorte, ki bodo zeljno glavo rdečih sort oblikovale v največ treh mesecih. 

Sadimo tudi še belo zelje zgodnjih sort. Ne pozabimo na cvetačo in brokoli, kolerabice, ki kljub krajšim dnem zelo hitro oblikujejo odebeljeno steblo za uživanje. Ponovno nastopi tudi čas za setev mesečne redkvice. 

Začnemo s pridelavo bele ali strniščne repe ter črne redkve in rumene kolerabe (kavla). Tudi te lahko pridelamo s prej vzgojenimi sadikami, ne le z direktno setvijo semen na grede.

Med stročnicami ni več veliko izbire in dovolj časa. Pozne setve graha niso najbolj uspešne, grah v tem terminu slabo cveti in obrodi. Za setev zrn fižola na stalno mesto ob koncu julija in v avgustu ni več dovolj časa, z dobro vzgojenimi sadikami nizkega fižola še lahko v zgodnji jeseni pridelamo  sveže in mlade stroke ali vsaj voščeno zrelo zrno.

Sadimo še čebulnice, jesenske ali zimske sorte pora,  sejemo seme čebule za mlado čebulo. Nastopi tudi čas za špinačo, tako na prostem kot v rastlinjaku. Okretni vrtnarji boste našli še kakšno zelenjadnico. 

Pridelovalci v primorskem delu Slovenije v poznem poletju sadijo sladki komarček, katalonski radič, tradicionalno cikorijo itd. .

Po presajanju ali vzniku ne pozabite mladih rastlin zalivati z biostimulativnim gnojilom Bio Plantella Vita iz aminokislin in mikro elementov. 

Kot najboljše 100 % organsko gnojilo v peletah se je izkazalo Bio Plantella Nutrivit za listnato zelenjavo, kot so kapusnice in solatnice, ki ga dodajamo tudi med rastjo tik pred zalivanjem.

Pozorno izbirajte sorte

Ne sejte sort primernih za zgodnjo pomlad in zgodnje poletje. V tem delu leta nastopi čas za pridelavo pozno poletnih in tudi že jesenskih, celo prezimnih sort zelenjadnic. Bodite pri nakupu in izbiri sort zelo pozorni.

 Lahko se zgodi, da v hladnem in kratkem dnevu spomladanska sorta ne bo zrastla dovolj dobro in boste nezadovoljni. Pogosto se dogaja, da do začetka setve poznopoletnih in jesenskih zelenjadnic v mnogih prodajalnah semen primernih sort zmanjka.

Sorte za pozno poletno ali jesensko zelenjavo sejemo v sredini poletja, julija in v začetku avgusta. 

Samo najboljši pridelovalci zelenjave pravočasno kupijo tudi primerne in kakovostne sadike zelenjadnic za pridelavo ob zaključku poletja ter na pragu jeseni.

Nikakor ne puščajte praznih gred in gredic več kot kakšen dan. Namesto da raste plevel, zasnujte poletne posevke zelenjave, da boste jeseni tudi uživali v sveži in osebno pridelani zelenjavi.

Za največji uspeh uporabite:

Bio Plantella Nutrivit za listnato zelenjavo

Visokokakovostno organsko gnojilo višje vrednosti posebej prilagojeno za gojenje listnate zelenjave. Dodan je kalij iz naravnih virov.

Bio Plantella Vita

Naravni vitaminski kompleks za hitro regeneracijo in povečano odpornost oljk in drugih mediteranskih sadnih dreves.
Za komentiranje se prijavite