Užitne vzpenjavke v okrasnem vrtu

Vzpenjavke dajejo našemu vrtu še tretjo dimenzijo in so še posebej pomembne v majhnih vrtovih, kjer z višino nadoknadimo pomanjkanje prostora. Okrasne so lepa popestritev in uporabne za senčnice. Užitne vzpenjavke pa imajo poleg uporabne tudi okrasno vrednost.

Pasijonka rodi le v toplih krajih. V sredici zrelih oranžnih plodov je sladko sočno seme, ki je odlično za marmelado.

Šisandra (Schisandra chinensis)

Šisandra je močna lesnata listopadna vzpenjavka, ki jo gojimo zaradi zdravilnih rdečih jagod v grozdu, ki jih obiramo v začetku jeseni. Pravijo ji tudi sadež petih okusov, saj se v njenih plodovih kombinirajo različni okusi od slanega, sladkega, pekočega do kislega in grenkega. Rastlina cveti v maju in juniju, cvetovi pa so beli in rožnati. Na eni rastlini so tako moški kot tudi ženski cvetovi, zato lahko posadimo samo eno rastlino. Pomembno je, da ji naredimo močno armaturo, podobno kot za kivi in trto. Potrebuje kisla tla, zato jo sadimo v Bio Plantella zemljo za borovnice in ji ob sajenju dodamo še Bio Plantella Nutrivit za borovnice. Potrebuje redno zalivanje.

Pasijonka (Passiflora incarnata)

Pasijonka je čudovita vzpenjavka, ki nas očara tako s svojo zanimivo rastjo, cvetovi kot tudi plodovi. Žal pa plodove naredi samo na toplem, pri nas jih dočakajo na Primorskem. Pasijonka je preprosta za gojenje, lahko pa si rastlino vzgojimo tudi sami s stebelnimi potaknjenci. Potrebuje sonce, redno zalivanje, občasno pa jo dognojimo z organskim gnojilom Bio Plantella Nutrivit Univerzal. Pozimi ji moramo zagotoviti svetlo mesto s temperaturo okoli 10 °C, spomladi pa jo postavimo na prosto, ko mine nevarnost zmrzali. Poleg zrelih plodov lahko uporabimo še posušene liste in steblo, iz katerih si naredimo zdravilni poparek. Pomaga pri napetosti, nespečnosti in različnih bolečinah.

Čajota je okusna in bogato rodi

Čajota (Sechium edule)

Čajota je okusna in bujna vzpenjavka, od katere si lahko nadejamo bogat pridelek. Potrebuje dovolj hranil in vode, zato jo sadimo v zemljo, ki smo jo bogato pognojili z organskim gnojilom Plantella Organik.

Če želimo zgoden pridelek, upoštevamo, da ima rada kratek dan in jo po 6 - 8 tednih od sajenja kakšen mesec prekrivamo s črno folijo od 16.00 popoldan do jutra. Takoj, ko začne cveteti, prenehamo s pokrivanjem. Potrebuje sončno in toplo lego, popolnoma dovolj pa je ena rastlina.

Buča Luffa (Luffa cylindrica)

Je še ena buča, ki jo lahko uvrščamo med vzpenjavke. Plod je podoben kumari, velik do 30 cm in ima zeleno lupino. Mlade plodove jemo kot bučke, meso starejših pa uporabljamo kot spužvo v kuhinji.

Na Primorskem in v vinorodnih krajih jo gojimo na prostem. Potrebuje bogata tla, zato jih pred sajenjem pognojimo z organskim gnojilom Plantella Organik in redno dognojujemo s tekočim gnojilom na osnovi alg in vitaminov Bio Plantella Vrt. Redno jo zalivamo in ne pozabimo vršičkati.

Mehiška kumara, plodovi so podobni majhnim lubenicam

Malabar špinača (Bassela rubra)

Je vsestransko uporabna, bogata z vitamini in zelo dekorativna rastlina. Ima dolge vijolične poganjke, iz katerih izraščajo mesnati temno zeleni srčasti listi. Rastlina oblikuje socvetje drobnih rožnatih cvetov, iz katerih se razvijejo skoraj črne jagode, ki so ravno tako užitne. Raste tako na soncu kot v senci, potrebuje samo močno oporo ali pa jo gojimo kot povešavo rastlino. Pridelek pobiramo od julija do pozne jeseni.

Mehiška kumara (Melothria scabra)

Spada med plodovke in jo gojimo zaradi zanimivih majhnih plodov, ki so podobni miniaturnim lubenicam. Rastlina je zelo plodna, saj lahko na eni rastlini pridelamo tudi do 5 kg plodov. Sadike sadimo v drugi polovici maja na grebene na razdaljo 30 cm. Postavimo mrežasto oporo, ki naj bo visoka do 2 m. Vzgoja je podobna vzgoji kumar. Tla ob sajenju dognojimo z organskim gnojilom Bio Plantella Nutrivit za paradižnik in plodovke. Plodovi so zelo osvežilni, ni jih potrebno lupiti in jih lahko uživamo tudi surove.

Laški fižol (Phaseolus coccineus)

Je čudovita, zdrava in uporabna stročnica, ki se ponaša tako z lepimi rdeče-belimi cvetovi kot tudi z značilnimi kosmatimi, malo robustnimi stroki, v katerih se skrivajo užitna zrna. Okus fižola nekoliko spominja na kostanj. Laški fižol je res lepa vzpenjavka, ki so jo dolgo gojili le kot okrasno rastlino. Zelo odporen je proti neugodnim vremenskim razmeram. Sadimo ga ob visoko oporo tako, da ob vsako posadimo 6 - 9 rastlin. Zraven posejemo šetraj, ki bo odganjal uši.

Kombinacije z okrasnimi vzpenjavkami

Vzpenjavke kar kličejo po kombiniranju med seboj, saj se bodo veselo prepletle in vzpenjale ena po drugi, če jih bomo posadili skupaj. Če jim zagotovimo dovolj vlažno in bogato prst, lahko dobimo prav zanimive in privlačne zasaditve. Z užitno zelenjavo, kot sta npr. grah in fižol se odlično kombinira vzpenjava kobeja (Cobaea scandens), škrlatni lepi slak (Ipomoea purpurea), sladki grahor (Lathyrus odoratus), pa tudi trajne vzpenjavke kot so sroboti (Clematis), vrtnice in različne sorte kosteničevja (Lonicera).