Poletna zastirka na vrtu

Pomen zastiranja tal

Najpomembnejša funkcija zastiranja  tal ni preprečevanje rasti plevelov. Čeprav seveda pride prav. Za zdravje naših rastlin najbolj pomembna funkcija prekritih tal je skrb za zemljo. Zastirka poskrbi, da zemlje ne bičata vse poletje dež in veter, da nanjo ne pripeka sonce. Tako ostaja ves čas rahla, zračna in s tem odlično okolje za korenine vrtnin in seveda v prvi vrsti mikroorganizmov. 

Zasenčena zemlja je seveda hladnejša. Ne vem, koliko se zavedamo, da korenine rastlin, tudi toploljubnih, ne marajo temperatur zemlje nad 30 ^oC. Poleti močni sončni žarki hitro pregrejejo zgornje plasti zemlje. Korenine rastlin prenehajo opravljati vse funkcije. 

Hitro se zgodi, da so rastline  tudi lačne. Še bolj pomembno pa je, da se tudi mikroorganizmi umaknejo iz bližine korenin tja, kjer je hladneje, tako ostanejo tudi rastline brez njihove pomoči. 

Zadnja, ne najmanj pomembna lastnost zastirke pa je tudi preprečevanje izhlapevanja vode. Tako porabimo manj vode za namakanje, rastline  pa je imajo vseeno dovolj.

Naravne zastirke ali folija?

To je prvo vprašanje, ki se postavi vrtičkarjem, ko slišijo za zastiranje tal. 

Sama folija je tehnološko pri pridelavi vrtnin enakovredna naravnim zastirkam. Kljub pomislekom nekaterih folija ne škodi vrtninam ali zemlji. 

Seveda pa za tiste, ki mislijo širše, pomeni uporaba folije onesnaževanje okolja. 

Ob nastanku folije kakor ob njenem uničevanju nastajajo ali se porabljajo snovi, škodljive za naravo. 

Ne smemo pa pozabiti, da danes že obstajajo biorazgradljive folije. Dražje so in jih predvsem še vedno ni možno zlahka nabaviti. 

Folija ima, vsaj v rastlinjaku, eno odlično lastnost: preprečuje izhlapevanje vode. 

S tem pa je v zraku tudi manj zračne vlage, ki pa je osnovni pogoj za razvoj bolezni.  

Naravne zastirke se same navlažijo in tako ne preprečujejo visoke zračne vlage.

Imajo pa seveda veliko drugih prednosti. Od tega, da jih najdemo doma, na svojem vrtu, kar je najbolj poceni. Hkrati pomenijo tudi dobrodošel vnos organske snovi. Včasih je kljub uporabi organskih gnojil manjka. Gre namreč za to, da manjka trajnega humusa, vlaknin, te pa vplivajo najbolj ugodno na kakovost tal. 

Uporabo naravnih zastirk, ki ohranjajo naravno vlago v tleh, vsekakor priporočam vsem, ki uporabljajo kupljena organska gnojila, kot sta Plantella Organik ali Plantella Organik K,  dve odlični organski gnojili za vrt in rastlinjak, ki vsebujeta skoraj 70 %  organske snovi, kar je 3-krat več kot konjski ali kurji gnoj.

Naravne zastirke so lahko suhe – slama ali seno, sveže, kot je pokošena trava z vrta ali celo ovčja volna in njen izdelek agrofilc. Slama ima velik pomen spomladi in jeseni, ko je hladno. Sonce čez dan segreje zrak v slami, ponoči pa se ta ohlaja in greje rastline. 

Poleti pa so sveže pokošene rastline  primernejše, saj dodatno hladijo tla, obenem rastline tudi rahlo pognojijo. Hranila so že v sokovih pokošenih bilk, sveže bilke pa tudi hitro razpadajo in že tudi gnojijo. Ovčja volna ima poseben pomen, odlična je za plodovke in v rastlinjakih. Spomladi  greje, poleti hladi, zadržuje vodo in preprečuje njeno izhlapevanje. Ob razpadu pa je tudi gnojilo.

Ali veste?

Spomladi se z zastirko  prekrita tla počasneje ogrevajo, zato zastirko  polagamo na tanko in sredi dneva, ko sonce najbolj greje zemljo. Poleti je obratno, polagamo jo zjutraj na ohlajena tla. Preprečuje izhlapevanje, kar je dobrodošlo v suši. Vsekakor pa je potrebno zastirko odstraniti, ko je vode preveč, tudi folijo, da se zemlja osuši. Debelina zastirke je spomladi tanjša, poleti, ko je vroče, debelejša. 

Polži se res nabirajo pod slamo in folijo, zato v primeru, da so z njimi težave, tla najprej prekrijte z ostanki bezga (listi in cvetovi), gozdne praproti ali zlate rozge. 

Tudi Plantella Izbrani kremenovi peski bodo pomagali pri zaščiti. Po drugi strani pa zastirka ne pomeni, da je polžev več, najdemo pa jih lažje. Ne bo pa jih seveda manj. Vemo pa tudi, kje jih iskati. Pod svežo zastirko  polžev ni.

Zastirka ima veliko več prednosti kakor slabosti, tudi stroška ne predstavlja, če uporabljamo doma pokošeno travo. Sodi k ukrepom, s katerimi pomagamo rastlinam, da ostanejo zdrave.

Gain nasvet: Ko imamo na vrtu zastirko, bo najlažje dognojevati vrtnine s tekočim organskim gnojilom iz morskih alg Bio Plantella Vrt. Za dober pridelek dognojujemo tedensko.