Kako saditi vrtnine – kolobarjenje

Samooskrbni vrt nam nudi pester izbor in raznolikost s pomočjo kolobarjenja. S tem poskrbimo, da vrt nikoli ni prazen. Vedeti moramo le, katere vrtnine si želimo in koliko sadik. Načrtujemo zelo preprosto s pomočjo aplikacije naredivrt.si. Sledite navodilom in obilna sezona bo pred vami.

Na Slovenskem pridelujemo raznovrstne solate

Kolobarimo na 4 leta

Osnova štiriletnega kolobarja so štirje deli – poljine. Na njih sejemo in sadimo vrstno in sortno različne zelenjadnice. Tako si omogočimo celoletno pridelavo različnih vrst zelenjave in možnost spravila vsaj dveh ali več različnih pridelkov iz iste grede. Tako enostavno dosežemo visok nivo samooskrbe preko celega leta. Smo sezonski, pridelujmo zelenjavo brez prekinitev, zapolnjujemo izpraznjena mesta z novimi saditvami sadik ali setvami semen. Izkoriščamo dobro sosedstvo med zelenjadnicami, dobimo kakovostne pridelke, imamo manj težav s škodljivimi organizmi in smo zato zelo zadovoljni.

Z uporabo 100 % organskega gnojila Plantella Organik, ki ima kar 67 % organske snovi (konjski gnoj le 22 %), bo na našem vrtu tudi do 30 % več pridelka, višja kakovost in manj težav na vrtu.

Sadike imejmo vso sezono

Vzgojimo jih v dobrem substratu, pravočasno in stalno jih imejmo na zalogi, ne le spomladi, tudi poleti in jeseni. Pri sadiki največ šteje dober koreninski sistem v grudici, kar spoznamo, ko na videz slabše sadike, z manj listi in slabšim vegetativnim delom, hitro nadoknadijo (pre)bujne in izdolžene sadike. Velja pravilo: manj je več! Manj bujne v nadzemnem delu in bogate v koreninskem delu. Ob primerni prehrani sadike več hrane počrpajo s koreninami kot preko listov. Sadike zalivamo in uporabimo organsko gnojilo za krepitev rastlin in stimulator rasti na osnovi aminokislin - Bio Plantella Vita, enkrat pred in do trikrat po presajanju.

Sadimo v navidezni trikotnik na večjo razdaljo

Koliko sadik na 1m²

To je večno vprašanje in dilema, a preprosto, kar jasno prikazujem v spodnji preglednici.

Sadilna razdalja

(v vrsti x med vrstami) sadik na 1m²

20 cm x 20 cm 25

20 cm x 30 cm 17

30cm x 30 cm 11

30 cm x 40 cm 8

40 cm x 40 cm 6

50 cm x 40 cm 5

50 cm x 50 cm 4

Povsem jasno, boste rekli, da imam ob zasnovi posevka na voljo veliko več »praznega« prostora, če sadimo solato na 40 cm, kot na 20 cm narazen. Takoj po sajenju sadik solate ostaja v medvrstnem prostoru preveč neizkoriščenega prostora, ki ga solata zasede šele čez kakšen mesec, ko dokončno naredi glavo ali rozeto. Tak prostor izkoristimo in vanj posejemo ali posadimo drugo, hitro rastočo zelenjadnico, ki jo pospravimo pred ali vsaj istočasno s solato. Takšno kombiniranje nas obogati s pestrostjo in več pridelka iz iste površine.

Pri načinu sajenja smo prilagodljivi, tako povečamo razdaljo med vrstami, ko bomo med dve vrsti solate posadili kolerabico, por ali sejali redkvico. Vsekakor priporočam uporabljati način sajenja v navidezni trikotnik in ne kvadrat. S prvim načinom bolje izrabljamo prostor na gredici in lahko sadimo na manjše medvrstne razdalje.

Kombiniranje vrtnin je večstransko koristno

Kolobar za solatnice

Solatnice sodijo na poljino, kjer nismo gnojili v velikih količinah npr. s peleti organskega gnojila Plantella Organik. Za solatnice so primerne poljine 3 in 4, pogojno poljina 2. Če pogledamo primer glavnate solate, ki ima kratko dobo rasti, lahko v odvisnosti od letnega časa in sorte pričakujemo pridelek glav ali rozet v roku 1,5 do 2 meseca. Upoštevajte lastnosti sorte solate in njeno bujnost, od tega je odvisna izbira razdalje sajenja v vrsti. Bujne sorte sadimo redkeje, manj bujne gosteje.

Primer kombinacije Minimalna sadilna razdalja

Solata in redkvica 30 cm 30 cm ali 20 cm x 30 cm

Solata in kolerabica 30 cm x 30 cm ali 30 x 40 cm

Solata in poletni por 30 cm x 30 cm

Solata in blitva 30 cm x 30 cm ali 30 x 40 cm

Solata je zelenjadnica mnogoterih možnosti kombiniranja, a izogibamo se kombiniranju s peteršiljem, pastinakom, korenčkom, ker niso dober sosed niti predposevek.