Sladki krompir in podobni gomolji

Sladki krompir je izraz, s katerim strokovnjaki označujejo eno vrsto zelenjave, laično pa z njim označujemo še druge vrste gomoljaste zelenjave, kot so jam, tompinambur, manioka in še kaj. Podzemni gomolji vseh so užitni, po obliki spominjajo na krompir in nimajo izrazite barve ali okusa.

Podzemni in nadzemni deli (od leve proti desni): sladki krompir, jam, topinambur, manioka in konjak

Vse “sladke krompirje” večinoma pripravljamo v enakih jedeh kot krompir. Zanimivo je, da so kulinarično sorodni, botanično pa so si povsem tuji.

Sladki krompir

Izhaja iz tropskih predelov Amerike, kjer so ga gojili že pred 5000 leti. Dandanes na svetu letno pridelamo preko 110 milijonov ton sladkega krompirja. Za primerjavo: svetovna proizvodnja navadnega krompirja je 370 milijonov ton.

Sladki krompir vsebuje 100 x več vitamina A kot krompir, kar je celo nekoliko več kot korenje. Sladki krompir pa se je na domačem vrtu v Sloveniji kar že udomačil. Ker je rastlina toplih dni, ga sadimo maja.

Potrebuje rahlo zemljo, da naredi lepe gomolje in redno dognojevanje ter v primeru suhega poletja dovolj vode. To velja za vse gomoljnice, od krompirja do jama. Ker je gomoljnica, pri gnojenju pazimo, da ima dovolj kalija in ne preveč dušika, zato uporabimo organsko gnojilo Plantella Organik K z veliko naravnega kalija. Če bo dušika preveč, bo cima bujna, a gomolj majhen.

Jam

Ta rastlina spada med enokaličnice in je torej bolj sorodna pšenici kot krompirju. Na svetu se letno pridela okoli 70 milijonov ton jama, od tega kar 96 % v Afriki. Jam ali kitajski jam ali cimetni jam ali svetlobni koren (Dioscorea batatas) lahko gojimo tudi na domačem vrtu. To je vzpenjalka, ki zraste v višino več metrov in potrebuje močno oporo. Po videzu hitro spomni na slak.

Sadimo jo maja, saj potrebuje veliko toplote in dovolj hranil za rast. Pobiramo lahko dolge korene, zato je za dobro rast potrebna rahla in globoka zemlja. Da dobimo velike in debele gomolje, jih pustimo v zemlji 2 leti.

Ker je občutljiv na mraz, jih lahko prestavimo za čez zimo v zabojček in jih ponovno posadimo naslednjega maja. Pobiramo jih jeseni, od oktobra do decembra.

Manioka

Manioka izhaja iz Južne Amerike, danes pa jo gojijo po vseh tropskih predelih sveta. Za eno milijardo človeštva, ki živi v teh predelih, je manioka osnovno živilo. Manioke tudi sušijo in iz nje naredijo moko, za industrijske potrebe pa škrob, ki ga ne imenujemo maniokin škrob, temveč tapiokin škrob. Na svetu se letno pridela preko 280 milijonov ton manioke.

V svojih koreninah vsebuje tudi strupene cianogene glikozide, iz katerih nastane cianovodikova kislina, a količina je odvisna tudi od razmer na njivi, predvsem pri suši se količina poveča. S primernim načinom priprave lahko te strupene snovi učinkovito odstranimo.

Če vas zanima še več o sladkih krompirjih, vas vabimo na spletno stran www.lacna-bucka.com.