Sveža zelenjava pozimi - Klub Gaia

Sveža zelenjava pozimi

Igor Škerbot, univ. dipl. inž. agr.

Za uspešno prezimno samooskrbo zelenjave načrtujemo in začnemo že poleti in jeseni. Takrat skrbno načrtujemo in tudi izvedemo sajenja in setve tistih vrst zelenjave, ki jim ugaja hladen del leta v pozni jeseni in pozimi. V zimskem času smo v izboru vrst zelenjave za gojenje precej omejeni, a ne tako, da bi bila samooskrba nemogoča. Izjema je Primorska.

Samooskrba pozimi                                                                                                                            

Samooskrba z lastno svežo zelenjavo, jo prezimiti in se z njo nenehno oskrbovati je cilj, četudi zunaj vegetacija zaradi kratkih in mrzlih dni miruje. Istočasno tudi v zimskem obdobju izkoristimo le en del vrtnih površin za pridelavo, drugi del tal in gred naj počiva. Na celinskem delu Slovenije smo še posebej aktivni s pridelavo sveže zelenjave v rastlinjakih, manj na prostem, kar si lahko privoščijo na Primorskem.

Kako do zimske zelenjave

Aktivni vrtnarji težko gledamo prazne vrtne grede, tudi pozimi jih raje zapolnimo takoj, ko je to mogoče. Z njih smo pospravili poletne in jesenske pridelke zelenjave. Takrat nastopi čas za še zadnje letošnje setve in sajenja sadik različnih vrst solatnic, čebulnic in predvsem kapusnic. Mnoge posevke zasnujemo že julija in avgusta, v septembru, oktobru in tudi še v novembru. 

Za zasaditev uporabljamo dobre in kakovostne sadike, ki naj imajo čvrsto grudo in v njej močne in dobro prepletene korenine ter dovolj dobro razvit nadzemni - vegetativni del (listi, stebla).

Radič dobro prenaša mraz
Radič dobro prenaša mraz

Solatnice

Nepogrešljiv je motovilec, ki je tradicionalni predstavnik zimskih solatnic, naj omenim še rukolo in manj znan zimski portulak, ki ga priporočam sejati v rastlinjak, kjer ga lahko režemo vso zimo, saj se dobro in hitro obrašča ter ponuja vedno nove sveže, mlade liste, vse tja do pomladi, ko kmalu zacveti, a je še vedno užiten. Pozimi seveda ne gre brez glavnate solate pozno jesenskih in zimskih sort. Sadimo jih v vrste, vsaj 30 cm narazen, na prostem, v tople grede ali v rastlinjak, da se s solato potem oskrbimo vse do pomladi. 

Pozimi redno uporabljamo tudi različne vrste radičev, za list ali glavnate sorte. Te smo sadili še v (zgodnji) jeseni, zato da  so še pred zimo oblikovale primerne glave, ki jih potem s prekrivanjem (koprena) ohranjamo in lahko uporabljamo. Radič režemo sproti in uživamo v njegovih grenčinah za  krepitev zimskega zdravja. Ne pozabimo tudi na katalonski radič ali cikorijo (poznan na Primorskem) ter na radiče za rezanje listov. Ta nam omogoča dolgotrajno oskrbo z novimi in mladimi listi, saj zrastejo po vsakem rezanju.  

Ob sajenju sadik tudi za zimsko pridelavo svetujem redno krepitev od začetka pridelave kot tudi kasneje, zato ne pozabimo na uporabo organskega gnojila, ki je naravni biostimulator na osnovi alg in aminokislin Bio Plantella Vita.

Brstični ohrovt
Brstični ohrovt

Zimske kapusnice,

Glavni predstavnik je brstični ohrovt, prezimna zelenjadnica in stalnica naših vrtov. 

Za uporabo brstičnega ohrovta od novembra dalje si je potrebno priskrbeti primerne sadike, ki jih sadimo od začetka junija dalje vsaj na 3 do 4 tedenske razmike. 

V septembru, oktobru jim postopoma porežemo vrhove (jih vršičkamo). Ne vršičkajte vseh sadik istočasno, ampak le en del, preostale vršičkajte 2 do 3 tedne kasneje in tako podaljšajte čas oskrbe s svežimi brsti na daljše obdobje. Popularna in zanimiva kapusnica je tudi listni ali kodrolistni ohrovt. 

Le-ta postane prava zelenjavna poslastica šele, ko prvič v jeseni pozebe, a je užitna že tudi prej, je le malo manj izrazitega okusa.

Dobro prezimi tudi glavnati ohrovt, ne samo na Primorskem, tudi marsikje v notranjosti Slovenije. 

Zeljne glavecvetačo in brokoli ob pojavu prvih zmrzali pospravimo in umaknemo, ker v večini niso primerne za prezimitev na prostem, tudi ne v rastlinjakih, saj ne prenesejo daljših obdobij pod 0°C.

Čebulnice in korenovke

Glavni zimski predstavnik je por. Za oskrbo z njim jeseni in pozimi ga posadimo že poleti in uporabimo prezimne sorte. Od septembra dalje lahko v rastlinjak sadimo tudi čebulčke majskega srebrnjaka ali kakšne druge bele čebule, za oskrbo z mladimi rastlinami čebule pa še pred in v času prave zime.

Ne pozabite na peteršilj, predvsem listni tip, ki nam tudi pozimi nudi sveže liste. Če ga že poleti posejete ali v jeseni presadite v večji lonec, ga prestavite v zavetno lego ali rastlinjak, da boste vsak trenutek lahko odrezali kašen svež list ali dva.

Za največji uspeh uporabite:

Bio Plantella Vita

Naravni vitaminski kompleks za hitro regeneracijo in povečano odpornost oljk in drugih mediteranskih sadnih dreves.
Za komentiranje se prijavite