Posadimo si slovensko vrtnico

V Sloveniji je gotovo najbolj znana domača vrtnica 'Prešeren', ki je sad slovenskega znanja in vztrajnosti. Ustvaril jo je dr. Matjaž Kmecl, ki je veselje do vrtnic nadgradil z načrtnim križanjem, s katerim je združil dobre lastnosti štirih obstoječih sort vrtnic. Že očetovsko in materinsko rastlino je s križanjem ustvaril Kmecl. Najbolj posrečeni sejanec je leta 2008 dobil ime 'Prešeren', Društvo ljubiteljev vrtnic pa je speljalo tudi postopek za pridobitev mednarodno veljavne žlahtniteljske pravice. S to sorto smo Slovenci tudi uradno postali žlahtnitelji vrtnic.

Na Kmeclovo delo smo vsi, ki se ukvarjamo z vrtnicami, upravičeno ponosni.

Lastnosti: 'Prešeren' je zelo čvrst, močan rožni grm, poleti visok okoli metra in pol, ki se v času cvetenja lahko skrije pod svetlo rožnatimi cvetovi. Posebnost 'Prešerna' so cvetni popki; preden se venčni listki razmaknejo, so barve porumenelega papirja s češnjevo rdečo obrobo. Cvetovi vrtnice so krepko zgrajeni in jim dež ne škodi. Liste ima temno zelene in solidno zdrave. Zaradi črnih pik na listih je ne mine veselje do cvetenja in od njih preverjeno ne umre, tudi če je nikoli ne škropimo. Jo je pa dobro posaditi na zračno in seveda sončno mesto.

Nemki s slovenskima imenoma

Prva sorta, ki je dobila slovensko ime, je vrtnica 'Portorož'. Ustvaril jo je Thomas Proll, žlahtnitelj nemškega rožarskega podjetja Kordes. Vrtnica je zgledno zdrava, saj je pridobila nemški certifikat ADR. 

Cveti toplo oranžno-rumeno, saj so si v 'Portorožu' želeli vrtnice v barvi sonca. Da je tako kakovostna sorta dobila slovensko ime, ki ga skupaj s strešico nad ž-jem nosi tudi v nemškem Kordesovem katalogu, je zaslužna Breda Čopi, dolgoletna predsednica Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije. 

Pod našim poletnim soncem cvetovi 'Portoroža' hitro obledijo, zato so na oko bolj privlačni v jesenskem floru.

Naša prestolnica je belo vrtnico 'Ljubljana's svojim imenom izbrala z mednarodnim natečajem. Izbrana je bila sorta nemške firme Tantau. Bolj zdrave vrtnice si ni mogoče zamisliti! Če je jesen brez mraza, temno zelene liste brez ene pikice obdrži do novembra. Sorta si zasluži več pozornosti, a tudi velikih potez v Ljubljani.

Jeseni je čas za sajenje vrtnic

Sadike na golih koreninah so najcenejše in če jih posadimo jeseni, dajo tudi najbolj kakovostne rastline. 

Na kratko o sajenju: (1) lega mora biti sončna in zračna; (2) če je v isti zemlji že rasla vrtnica, jo je treba zamenjati 60 cm globoko; (3) zemlji primešamo okoli sedmino volumna komposta ali substrata z veliko organske snovi, npr. Plantella Premium; (4) gnojimo zgodaj spomladi, najbolje z organskim gnojilom kot je Plantella Organik za sadike.