Ročno redčenje plodov

Na drevesih, ki imajo izredno močan cvetni nastavek, lahko opravimo še korekcijsko rez tik pred cvetenjem, tako da izrezujemo enoletne cvetoče poganjke in redčimo starejši rodni les. Na primerno porezanih drevesih bomo  tako lažje in hitreje ročno redčili plodiče in zmanjšali izmenično rodnost v naslednjem letu,   

Kdaj redčimo, kako, koliko?

Po končanem naravnem junijskem redčenju plod (konec maja ali v začetku junija) nastopi čas za ročno redčenje jablan in hrušk, breskve pa redčimo, ko dosežejo plodovi velikost lešnikov.

Najprej odstranimo deformirane in poškodovane plodove in tiste v notranjosti in na spodnji strani vej. Prav tako iz socvetja, kjer se je zavezalo več plodov, odstranimo odvečne plodove in pustimo le enega, izjemoma dva.

Na letos posajenih sadikah morebitni plodovi sadiko izčrpavajo, zato v letu po sajenju na drevesih naj ne bo plodov. Odstranimo vse plodiče, da se bo rastlina bolje vrasla, razvila koreninski sistem in pognala poganjke. Enako velja tudi za ameriške borovnice, kjer ob cvetenju prvo leto odstranimo vsa socvretja.

Drobne češnje

Če imamo na drevesu le drobne češnje, je tudi potrebno redčenje. vendar ne plodov. S korektivno zimsko rezjo bomo s prikrajšavami in izrezovanji odstranili velik delež cvetnih brstov, tudi 30 % ali več. Tako bo število plodov sicer nekaj manjše, vendar bodo večji in okusnejši. Količina pridelka se tako ne bo bistveno zmanjšala.

Ročno redčenje breskev

Z redčenjem dosežemo večjo debelino in kakovost, boljše obarvanje plodov in dozorevanje poganjkov in ustreznejšo zasnovo cvetnih brstov za naslednje leto. Najprej odstranimo vse deformirane, poškodovane in drobnejše plodove in dvojčke, preostale pa preredčimo tako, da ostane en plodič na 10 do 15 cm dolžine poganjka (na eno dolžino pesti en plod). Pustimo pa lahko do 200 plodičev na preredčeno drevo. Le dobro redčeni plodovi breskev so okusni in veliki.

Plodove odstranjujemo tako, da s palcem in kazalcem roke primemo plod, s sredincem pa ga odrinemo, da se loči od peclja in pade na tla.

Pred redčenjem preštejemo število plodov na posameznem drevesu. Nato določimo želeni pridelek na drevo v kilogramih. Na osnovi povprečne teže plodov in števila plodov v enem kilogramu (običajno je to 5 plodov v kg) izračunamo želeno število plodov na posamezno drevo, povečamo ga lahko za 10 %,

Pri jablanah na šibko rastočih podlagah M9 je to do 150 plodov. Na srednje bujnih podlagah M7 je to do 200 plodov, odvisno od velikosti drevesa in gojitvene oblike. Plodovi morajo biti enakomerno razporejeni po celi krošnji, vendar pustimo več plodov na močnejših poganjkih, ki rastejo na vrhovih oz. koncih vej, manj pa na šibkejših poganjkih in v notranjosti krošnje. Včasih je treba zredčiti tudi polovico plodov na posameznem drevesu.

Količina skupnega pridelka po ročnem redčenju je sicer malenkost manjša kot pri neredčenem drevesu, a velikost, okus, barva in skladiščna sposobnost so neprimerno boljši. Posamično rastoči sadeži so tudi manj podvrženi boleznim. Pri jablanah z ustreznim redčenjem plodov zmanjšamo tudi črvivost plodov, saj jabolčni zavijač najraje odlaga jajčeca tam, kjer se več plodov stika.

Hrušev ožig ali ognjevka

Kadar pride do izbruha hruševega ožiga (ognjevke), moramo biti pri ročnem redčenju plodičev jablan in hrušk previdni. Če torej opazimo okužene poganjke ali plodove z bakterijskim izcedkom, moramo ročno redčenje jablan in hrušk takoj prekiniti. Odsvetujemo tudi kakršno koli izvedbo letnih rezi. Okužene in suhe poganjke odstranimo šele v času mirovanja (pri zimski rezi), in ne med vegetacijo. Skrbimo za ustrezno razkuževanje orodja.