Vse o sadnem vrtu za začetnike - Zasnova domačega sadnega vrta

Na domačem sadnem vrtu pridelujemo zdravo sadje odličnega okusa zlasti zaradi obiranja v polni zrelosti. Že v maju lahko obiramo plodove sibirske borovnice, junija se sladkamo z domačimi češnjami, od julija pa do prve zmrzali oziroma snega zori jagodičje: ribezi, maline, jagode, robide, borovnice...

Pozno poleti in jeseni pridelamo jabolka, hruške in slive, v zadnjih mesecih leta pa kutine, kakije, nešplje, kivije.

Zelo pomembno je pred nakupom sadik in sajenjem v sadovnjaku, odgovoriti na naslednja osnovna vprašanja in na osnovi odgovorov izdelati dober sadilni načrt. Odločiti se tudi moramo, katere vrste in sorte sadnega drevja in jagodičja želimo posaditi. So to zgodnje ali pozne vrste in sorte; s sladkimi ali kiselkastimi plodovi; za sprotno porabo ali ozimnico?

Velikost sadovnjak

Upoštevamo razpoložljivi prostor in končne višine dreves. Mnoge sadne rastline so lepo dopolnilo estetike v okrasnem vrtu, s privlačnimi cvetovi, zdravimi plodovi, čudovito obarvanim listjem, npr. kutina, kaki, šmarna hrušica, borovnica.

Sadno drevo ali jagodičje lahko gojimo tudi v večjem loncu ali koritu na balkonu, terasi, ob hiši, saj je na trgu vse več novih kompaktnih ali celo pritlikavih sadnih vrst.

Višina dreves v sadnem vrtu

Le z ustrezno izbiro sadne vrste, sorte in podlage lahko vnaprej opredelimo končno višino drevesa. Nujno moramo vedeti, na kakšni podlagi bodo cepljene sadike. Podlaga je podzemni del rastline, ki določa, kako bujno (visoko) bo zrasla sadika, kako rodna bo in kako prilagojena posameznim klimatskim in talnim potrebam. Nepravilna izbira sadne vrste, sorte in podlage drevesa je največja napaka, ki je po zasaditvi sadike ne moremo popraviti z rezjo, in nam v kasnejših letih lahko povzroči veliko težav.

Varstvo pred boleznimi in škodljivci v sadovnjaku

Brez uporabe zaščitnih sredstev proti boleznim in škodljivcem bomo v domačem sadovnjaku težko ohranili zdravo sadno drevje ali jagodičevje in nato obirali kakovosten pridelek.

Priporočamo vsaj minimalno uporabo zaščitnih fitofarmacevtskih sredstev, 3 – 4x letno. Če izberemo sadne vrste in sorte, ki so odpornejše ali vsaj bolj tolerantne na določene bolezni, te potrebujejo znatno manj škropljenja.

Talne in klimatske razmere v sadovnjaku

Poznati moramo teksturo tal, na katero bomo sadili (rahla, srednja ali težka), in pH tal. Analiza tal sporoča založenost tal s hranili in potrebe po gnojenju. Odsvetujemo sadne vrste na neustreznih klimatskih legah. Tako na zatišnih in pozebnih legah ne sadimo temperaturno zahtevnejših sadnih vrst, npr. kakija, kivija, fig, marelic. Če pa jih že posadimo na take lege, jih dobro zaščitimo pred pozebo ali pa izberemo pozne sorte, da je možnost spomladanskih pozeb manjša.

Hruške v špalirju

Medvrstne in vrstne razdalje

Medvrstne in vrstne razdalje v sadovnjaku upoštevamo v sadilnem načrtu. Vsa sadna drevesa namreč za dobro rodnost potrebujejo veliko neposredne sončne svetlobe.

Pregosto posajena drevesa se v odrasli dobi med seboj senčijo in je pridelek slab.

Zato pri sajenju upoštevamo pričakovano višino odraslega drevesa, tolikšna naj bo razdalja med vrstami ob sajenju in tudi med posameznimi sadikami znotraj vrste.

Sadike lahko posadimo bolj skupaj v vrsti le, če želimo narediti sadno steno ali »špalir«.