S skrbno nego članica Judita na Igu pridela veliko zalogo sibirskih borovnic
Na domačem sadnem vrtu pridelujemo zdravo sadje odličnega okusa, saj ga lahko obiramo v polni zrelosti, ko razvije največ arom in hranilnih snovi. Sadje iz lastnega vrta je sveže, brez nepotrebnih dodatkov in vedno pri roki.
Že v maju lahko uživamo v prvih plodovih sibirske borovnice, junija nas razveselijo sočne češnje, od julija pa vse do prve zmrzali oziroma snega zorijo različne vrste jagodičja, kot so ribezi, maline, jagode, robide in borovnice. Pozno poleti in jeseni nas narava obdaruje s slastnimi jabolki, hruškami in slivami, v zadnjih mesecih leta pa obiramo kutine, kakije, nešplje in kivije.
Preden se odločimo za nakup sadik in sajenje v sadovnjaku, je ključnega pomena, da si zastavimo temeljna vprašanja. Na podlagi odgovorov lahko izdelamo premišljen sadilni načrt, ki bo omogočal zdrav razvoj rastlin, optimalen pridelek in čim manj težav pri oskrbi sadovnjaka.
Ključna vprašanja za načrtovanje sadovnjaka:
Katere vrste in sorte sadnega drevja ter jagodičja želimo posaditi? Kakšne so naše podnebne razmere in kakovost tal? Kdaj želimo obirati plodove? Kakšne plodove želimo? Za kakšen namen bomo sadje uporabljali? Koliko prostora imamo na voljo? Kakšno nego smo pripravljeni vložiti v sadovnjak? Ali potrebujemo opraševalce?
|
Z odgovori na ta vprašanja bomo lahko izbrali prave rastline in si zagotovili bogato letino ter dolgoročno uspešen sadovnjak.
Velikost sadovnjaka
Pri določanju velikosti sadovnjaka je pomembno upoštevati razpoložljiv prostor, saj se lahko velikost vrta ali sadovnjaka hitro omeji, če se ne upošteva končna velikost dreves in grmovnic. Mnoge sadne rastline so odlično dopolnilo okrasnemu vrtu, saj ne ponujajo le bogatih pridelkov, temveč tudi estetske užitke skozi vse leto. S svojimi privlačnimi cvetovi, zdravimi plodovi in čudovito obarvanim listjem lahko obogatijo okolico. Primeri takih rastlin so kutina, kaki, šmarna hrušica, borovnica in mnoge druge, ki dodajo barvitost in dinamiko vrtnarskemu prostoru.
Tako lahko uživamo v prednostih doma pridelanega sadja, tudi če imamo omejen prostor, saj sodobne sorte omogočajo pridelavo sadja na vsakem vogalu, bodisi na večjem vrtnem območju bodisi v majhnih mestnih dvoriščih ali na balkonih.
Pri odločanju o postavitvi sadovnjaka pa ni treba vedno razmišljati samo o velikih drevesih, saj je možno gojiti sadne rastline tudi na manjši površini.
Če nimamo dovolj prostora za tradicionalni sadovnjak, lahko sadno drevje ali jagodičje gojimo tudi v večjih loncih ali koritih na balkonu, terasi ali ob hiši.
Na trgu je namreč vedno več novih kompaktnih in pritlikavih sort sadnih dreves, ki so posebej primerne za takšno sajenje. Takšne rastline omogočajo pridelavo sadja, ne da bi potrebovale veliko prostora, poleg tega pa so še vedno zelo produktivne in estetske.
Višina dreves v sadnem vrtu
Višja drevesa so pogosto težje dostopna, kar pomeni, da so plodovi višje in dostop do njih postane problematičen, še posebej pri večjih drevesih, ki zahtevajo uporabo lestve ali posebnih pripomočkov za obiranje.
Poleg tega lahko prevelika višina drevesa povzroči težave pri stabilnosti rastline, še posebej v vetrovnih območjih. Višja drevesa so lahko tudi bolj dovzetna za poškodbe zaradi močnih vetrov ali težkega snega. Določene vrste dreves, ki so prevelike, lahko zavzemajo preveč prostora, kar pomeni, da lahko njihova krošnja zasenči druge rastline ali prepreči dostop svetlobe na tla in okoliške rastline, kar zmanjša produktivnost celotnega vrta.
Zato je ključnega pomena, da pri izbiri sadnih dreves in grmovnic upoštevamo ustrezno izbiro sadne vrste, sorte in podlage, ki določajo končno višino drevesa. Podlaga je podzemni del rastline, ki vpliva na bujnost rasti in višino drevesa. Z ustrezno izbiro podlage lahko dosežemo, da drevo ne zraste previsoko, ampak ostane v primerni velikosti za enostavno nego in obiranje plodov, hkrati pa ohrani visoko rodnost in dobro prilagodljivost glede na podnebne in talne razmere. Nepravilna izbira lahko vodi v težave, ki jih kasneje ne moremo enostavno popraviti, saj prekomerne višine ne bomo mogli omejiti zgolj z obrezovanjem.
Varstvo pred boleznimi in škodljivci v sadovnjaku
Brez uporabe
zaščitnih sredstev proti boleznim in škodljivcem bomo v domačem sadovnjaku težko ohranili
zdravo sadno drevje ali jagodičevje in nato obirali kakovosten pridelek.
Priporočamo vsaj
minimalno uporabo zaščitnih fitofarmacevtskih sredstev, 3 – 4x letno. Če izberemo
sadne vrste in sorte, ki so odpornejše ali vsaj bolj tolerantne na določene
bolezni, te potrebujejo znatno manj škropljenja.
Talne in klimatske razmere v sadovnjaku
Poznati moramo teksturo
tal, na katero bomo sadili (rahla, srednja ali težka), in pH tal. Analiza tal sporoča
založenost tal s hranili in potrebe po gnojenju. Odsvetujemo sadne vrste na neustreznih
klimatskih legah. Tako na zatišnih in pozebnih legah ne sadimo temperaturno
zahtevnejših sadnih vrst, npr. kakija, kivija, fig, marelic. Če pa jih že
posadimo na take lege, jih dobro zaščitimo pred pozebo ali pa izberemo pozne
sorte, da je možnost spomladanskih pozeb manjša.
Medvrstne in vrstne razdalje
Medvrstne in vrstne razdalje v sadovnjaku upoštevamo v sadilnem načrtu. Vsa sadna drevesa namreč za
dobro rodnost potrebujejo veliko neposredne sončne svetlobe.
Pregosto
posajena drevesa se v odrasli dobi med seboj senčijo in je pridelek
slab.
Zato pri sajenju upoštevamo pričakovano višino odraslega drevesa,
tolikšna naj bo razdalja med vrstami ob sajenju in tudi med posameznimi
sadikami znotraj vrste.
Sadike lahko posadimo bolj skupaj v vrsti le, če
želimo narediti sadno steno ali »špalir«.