Gnojenje v rastlinjaku

Rastlinjak je zaprt prostor, kjer se vsako našo poseganje v tla veliko bolj pozna, kakor na prostem. A pogosto v želji, da bi za rastline naredili čim več, gnojimo preveč. V rastlinjaku pa se take napake poznajo še bolj, saj gre za zaprt prostor, kjer se hranila ne spirajo, zato se samo kopičijo.

Gnojenje v rastlinjaku

Pred gnojenjem naredite analizo tal. Le tako boste lahko pravilno gnojili. Na domačem vrtu, tudi v rastlinjaku, uporabljamo samo organska gnojila. Ker je do kakovostnega hlevskega gnoja vedno težje priti, je danes veliko organskih gnojil tudi na policah trgovin. Ta so povsem dobro nadomestilo. Gnojila vedno zadelamo, pomešamo v zemljo v globino koreninskega sistema.

Navodila veljajo, če je analiza pokazala primerno založenost s hranili.

Kupljena gnojila uporabite tako kot je napisano v navodilih. Če imate kaj svojega, povsem preperelega komposta, ga tudi priporočam. Dodajte ga nekje do 5 l / m², pri tem pa lahko količino kupljenega gnojila zmanjšate za 30%. Ker je v rastlinjakih kalij še večja težava kakor na prostem, priporočam izbiro gnojila Plantella Organik K, ki poleg organskih sestavin vsebuje še dodan kalij.

Če ste se odločili za gnoj, ga potrebujete največ 1,5 l / m², in sicer samo za polovico rastlinjaka. Gnoju pa morate dodati še 20 dkg / 10 m² kalijevega sulfata. Če pokaže analiza preveč fosforja, potem naj bo kalijevega sulfata dvakrat več. Kalijev sulfat potresete po celem rastlinjaku. Z gnojem je najbolje gnojiti v jeseni, spomladi pa ga je potrebno v zemljo zadelati nekje 3 tedne pred sajenjem plodovk. V primeru previsoke ali prenizke založenosti pa odmerke gnojil primerno znižamo ali zvišamo.

Rastlinjak v februarju

V februarju lahko že pričnete z delom. Upam, da je v trgovinah že na razpolago kaj sadik solate. Med vrste solate posejte še mesečno redkvico. Prav tako lahko že posadite nekaj sadik peteršilja. Sejemo tudi motovilec, rukolo, zimski tolščak in azijske listnate rastline. Ljubitelji čebule in pora lahko direktno na gredice posejete tudi ti dve vrtnini.

Za sadike pa lahko sprva na toplem posejemo solato, kolerabico, cvetačo, zelje, peteršilj, por, zeleno in seveda najljubša zelišča. Šele ko imajo rastline dva dobro razvita prava lista, lahko gredo v neogrevan rastlinjak. Tam jih po potrebi dodatno zavarujte z agrokopreno, še bolje pa je, da preko njih naredite še en tunel. Pri zelo nizkih temperaturah lahko rastlinjak ponoči grejete s svečami ali žerjavico, a previdno.

Kot vidite, vas lahko rastlinjak že zelo zaposli.