Zaradi hitre rasti in velikega pridelka je pri gojenju vrtnin v vseh oblikah zavarovanega prostora (v rastlinjakih, tunelih, toplih gredah …) poraba hranilnih snovi iz zemlje tudi do trikrat večja kot pri gojenju vrtnin na prostem. In prav zato so vrtnine pri tako intenzivni pridelavi zelo občutljive za kemično in mikrobiološko kakovost zemljišča. V vrtnarski vnemi namreč radi pozabimo, da so vrtnarska tla živ, pa vendar umeten ekosistem, ki ni stabilen in tudi zato potrebuje skrbno nego.