Breza - nedolžna lepota, mikavna od daleč

Breza je zelo privlačno drevo, dekliške lepote in krhkega videza. A videz vara. Za snežno belino debel in zapeljivo spuščenimi nežnimi vejami se skriva močan karakter, ki je tudi težaven.

V Sloveniji se breza pojavlja povsod, a nikjer na veliko. Ima posebno naravo: zaseje se na izpraznjeno površino, denimo na poseko ali opuščeni pašnik, in tam zelo hitro zraste. Ne ovirajo je: ne pripeka, ne suša, ne mraz in ne najsiromašnejša tla. Odpove in obnemore pa, ko jo tekmeci zasenčijo. Ni ustvarjena za dolgo življenje. Pri stotih je že starka in njen naravni konec blizu.

Ne izgubimo tega izpred oči, ko razmišljamo o brezi na vrtu. Idealna je za novi vrt, ki je še prazen in v katerem bi radi hitro ustvarili drevesni poudarek, na katerega se bo lovil pogled in kjer bodo oči pile lepoto. Mlada breza je najlepša. Iz sprehodov v naravo si dajte dopovedati, da zraste v 20, 25 ali še kak meter višje drevo. Si lahko privoščite tako visoko in pol toliko široko drevo na vrtu? Pa ne razlagati, da boste brezo obžagali, ko bo zrasla prevelika. Ta izjava je neumnost sama po sebi, saj znižano drevo vedno v nekaj letih ulovi prejšnjo višino. Nobeno znižano drevo ni lepo, breza pa še zlasti ne. Obžagana breza je kot pretepena ženska. Komur je to lépo, naj kar javno kaže, kakšen prostak je.

Še vedno trdim, da je breza idealno drevo za nov, prazen vrt. Na vrtu naj ostane, dokler se ne zarastejo druge strukture, s katerimi smo si dali oblikovati vrtni prostor.

Po dveh desetletjih se ji zahvalimo za sodelovanje in jo posekamo. Breza je tudi v naravi začetnica, pionirka, ki odstopi prostor drugim, ko jo dohitijo v rasti.

Posekati drevo je mnogo bolj spodobno kot ga masakrirati z obglavljanjem in pohabljanjem, ki se je razpaslo med našimi ljudmi.

Kot posebno drevo ima breza svoje mesto v krasitvenih običajih ljudske pobožnosti.

Breza v jesenski toaleti, v kateri bo odplesala v listopad. Rumeno listje je še bolj zlato, če ima za ozadje vednozelene iglavce.

Breza je drevo luči - če ne dobi sonca z vseh strani, ne bo ne zadovoljna ne lepa.

Drevo ne sme na vrt, kjer domuje človek, ki je preobčutljiv na brezov cvetni prah. Brezo je zelo hitro spolno zrela in radodarno sipa pelod in ko tega otrese, se začnejo z nje osipati majcena okriljena semena.

Ko pride v srednja leta, ves čas drobi drobne vejice, ki so se v notranjosti krošnje utopile v senci in zato posušile. Skratka: ni, da bi si človek pod brezo postavil vrtno mizo.

Breza ima plitev in zelo gosto razpreden koreninski sistem. Pod njo ne uspeva nič, razen specialistov, ki se znajo boriti z gostim koreninskim prepletom, kot so mahonija, lovorikovec, sarkokoka, bršljan in izbrane trajnice.

Listje je drobno, a ga je veliko. Breza, ki liste otresa v žlebove in odtoke, lastniku dela sitnosti. Zato velja: z brezo čim dlje od hiše! A ne k cesti, kamor pozimi izpod avtomobilskih gum brizga slana brozga.

Brezove korenine čez leta kot za šalo dvigajo robnike in tlakovce. Iz povedanega sledi, da jo sadimo v čim bolj oddaljen in čim bolj zeleni del. Od tam se nam bo kazala v najlepši podobi.

Prava breza v vašem vrtu

Ste rahločutni in čuteči in si ne predstavljate, da bi posekali domačo brezo? V tem primeru je treba vzeti pamet v roke, če preden se je prvič dotaknete.

Torej v drevesnici ali vrtnem centru. Poiščite stebrasto brezo (B. pendula'Fastigiata'), ki bo nižja in ožja.

Še manjša »izvedba« breze je Youngova breza (B. penudla 'Youngii'), ki je sprva videti ko dežnik in le počasi pridobiva na širini. A je vseeno breza.

Komur navadna breza ni dovolj bela, naj si na vrt pripelje himalajsko (Betula utilis var. jacquemontii).

Himalajska breza (lat. Betula utilis var. jacquemontii)

Breza(lat. Betula)

Ali ste vedeli?

Se vam pozimi deblo ne zdi dovolj belo? Ni problem, mlačno vodo v vedro, sirkovo krtačo v roko in na delo.

Pa brez bližnjic z visokotlačnim čistilcem, prosim!

Preberite tudi:

_articles/categories/okrasni-del-vrta

Kako veliko drevo prenese vaš vrt?

Dokler je bil Slovenec kmet, je moral naravo opazovati, o njej premišljevati in spoštovati njene zakonitosti. Zdaj je prepričan, da mu tega ni več treba. Zato plačuje, tudi pri drevesih. Kupuje z očmi, ki se lepijo na lepe etikete. Kupi, ker je v akciji, pa ne ve, kaj je kupil. Ali pa kupuje rastline v trgovinah, kjer prodajalci ne vedo, kaj prodajajo.

15/10/2018

_articles/categories/poznate-rastlino

Paulonija - princesino drevo

Markantno drevo, z velikimi vijoličastimi cvetovi, ki spominjajo na naprstec, je ruski princesi Ani Pavlovni v čast botanik Siebold poimenoval Paulownia. Iz rodne Azije se je po trgovskih poteh razširila po vsem svetu.

15/10/2017

_articles/categories/poznate-rastlino

Judeževec, drevo, ki cveti iz debla

Leta sem ga občudovala v osrednjem delu botaničnega vrta. Vsako pomlad je še pred olistanjem obilno zacvetelo, pozno poleti pa so bile veje obložene z rjavimi stroki, polnimi semen. Pod krošnjo so semena vzkalila, vendar se muhaste rastlinice niso pustile presadili. V treh letih se mi je posrečilo vzgojiti eno samo drevo.

01/03/2014

Balkon in terasa

Posadimo palmo z morja

V toplem delu leta imamo palme zunaj, da so izpostavljene dežju, vetru in soncu. V poletnem času, če so temperature visoke, jih ne pozabimo zaliti. V jesenskem času jo pred zmrzaljo umaknemo v zimski vrt ali garažo, kjer naj bo temperatura okoli 10 - 15 °C.

01/07/2016

Za največji uspeh uporabite:

Bio Plantella Arbosan

Visokokakovostna naravna cepilna smola Bio Plantella Arbosan za premazovanje ran pri cepljenju in drugih poškodbah na drevju in grmičevju. Omogoča hitrejše celjenje ran in preprečuje razvoj bakterij.

Plantella Zemlja za rododendrone

Viskoko kakovostna specialna zemlja za sajenje in presajanje vseh vrst rododendronov, azalej, hortenzij, borovnic in vresovk.

Kje lahko kupite naše izdelke

Za komentiranje se prijavite