Domovanja za vrtne živali

Živali, ki živijo v naši soseščini, se povečini zadržujejo v svojih skrivališčih in zavetjih, zato mnoge med njimi le redkokdaj srečamo.

To še posebej velja za sesalce in dvoživke, medtem ko ptice, ki jim letenje pomeni tudi varnost, opazujemo ves čas.

Med živalmi, ki nas redkokdaj obiščejo in še to največkrat ponoči, sta tudi jež in navadna krastača, a sta na vrtu zelo pomembni vrsti.

Navadna krastača se čez dan zadržuje v vlažnih in temnih kotičkih, kjer je varna pred izsušitvijo občutljive kože, jež pa v drvarnicah, v vznožju skladovnic drv, med škarpniki itd. Nemalokrat pa najdemo obe živali celo v istih skrivališčih, ker se dobro prenašata.

Kot ponočnjaka se skrivata podnevi, ob večernem mraku pa se odpravita na svoje nočne pohode. Teknejo jima goli polži, ogrci in druge talne živali, ki jih obvladata.

Jež pogosto upleni mlade glodavce v gnezdih, če ima lovsko srečo, pa ulovi tudi kačo ali kuščarja. Tako jež kot krastača zimo prespita v toplih zavetjih v tleh, kjer je temperatura kolikor toliko stalna. Jež se lahko ob zimskih otoplitvah prebudi in se za kratek čas oziroma do nove ohladitve posveti iskanju hrane, saj ne spi tako trdno kot na primer polh, ki je tipični zimski zaspanec.

Kako pripravimo zavetišče?

Tako ježu kot krastači lahko pomagamo s hiško iz lesa, lahko pa tudi iz opeke ali kamna. Postavimo jo v senčnat kot na vrtu, na obljudenih delih vrta je zagotovo ne bosta obiskala. Hiška je lahko tudi kos votlega drevesnega debla, ki ga poveznemo na tla in mu pritrdimo streho. Na podeželju, kjer ne manjka priročnih skrivališč, se bosta tako jež kot tudi krastača redko odzvala na povabilo v obliki hiške, medtem ko bomo imeli v mestnem vrtu zagotovo več sreče. Odlično prebivališče za ti dve živali je vznožje kompostnega kupa, kamor pred nasipavanjem odpadkov položimo cev ali vdelamo zabojček z vhodno odprtino. Debel sloj razkrajajoče organske mase je odlično toplotno odevalo, obenem pa živalim nudi varnost. Navadna krastača rada prezimuje tudi v kleteh, seveda tistih v pravem pomenu besede. Kletna temperatura in vlaga sta zanjo ravno pravšnja. Ker se pozimi niti ne iztreblja niti nima vonja, jo mirne duše sprejmemo in je ne preganjamo.

Ali ste vedeli?

Ugleden gospod z Obale, s katerim se osebno poznava, vsako leto načrtno prezimuje tri krastače v kleti svoje mondene hiše z urejenim vrtom, s pogledom na Piranski zaliv. »Se splača,« mi je dejal. »Poleti jih vsak večer opazujem na njihovih lovskih pohodih, zato nimam težav z golimi polži in verjetno še s čim drugim,« je zaključil opis svoje dolgoletne naveze s krastačami.