Zimzelena živa meja

Zimzelene žive meje v našem prostoru sestavljajo pretežno rastline iz rodu klekov in pacipres, ki so odlično prilagojene na naše klimatske pogoje, dobro prenašajo rez in jim ustreza večina tipov tal, ki se pri nas pojavljajo. Tudi vzdrževanje je preprosto. Žal se v zadnjih letih pojavljajo težave z boleznimi in škodljivci, ki so posledica monokulture (zasaditev ene vrste rastline).

V naših klimatskih pogojih dobro uspevajo tudi druge vrste. Med iglavci so to smreka, brin in tisa. Kako lepa bo živa meja iz njih, je odvisno od izbire rastišča, priprave tal in načina sajenja. Skrbna nega velja tako za korenine kot tudi za zgornji del, ki ga postavljamo na ogled. Glede korenin to pomeni skrb za zadostno količino organske snovi, rahljanje tal, s katerim jim priskrbimo kisik, zadosti vode, ki ne sme zastajati. Za zgornji del pa redno in pravočasno obrezovanje.

Katere vrste in sorte rastlin izbrati za zimzeleno živo mejo?

Brini so obsežna skupina rastlin. Primerni so za odprta sončna rastišča, za lahka prepustna tla, ki so lahko nekoliko kisla ali alkalna. Pri nas samoniklo uspeva vrsta Juniperus communis, navadni brin, ki je zelo variabilne razrasti – od 10 m visokih do nizkih, redko razvejanih grmastih oblik. Za žive meje izbiramo med stebrastimi sortami, ki so na voljo na tržišču.

Izbira brinov ima nekaj prednosti: žilava rast, odpornost in enostavnost za gojenje, slabost pa so pikasti poganjki, zaradi katerih je vzdrževanje lahko neprijetno.

Tisa tudi pri nas raste samoniklo v gozdovih, za žive meje se največkrat uporablja križanec Taxus x media. Živa meja iz tise je lepa, trpežna, trajna, saj je tisa izjemno nezahtevna za rast. Slabost je v tem, da počasi raste, sadike so relativno drage. Tisa je dolgoživa rastlina z izjemno sposobnostjo obnavljanja. Tise v živih mejah zgodovinskih vrtov dosegajo starosti več sto let.

Na trgu je velika izbira sort tis, ki so lahko stebraste po obliki. To pomeni, da imamo nekoliko manj dela s striženjem žive meje ob straneh. Izbiramo lahko tudi med zelenimi in rumenimi odtenki.

Čudovita smreka. Če ji zagotovimo dobro odcedna tla z zadosti vlage, dovolj prostora in redno rez od prvega dne dalje, nam bo smreka zagotovila očarljivo zeleno steno, visoko deset in več metrov.

Za hitrejšo zgostitev zelene stene se priporoča sajenje v dve vrsti.

Kako izberemo dobre sadike za živo mejo?

Sadike rastlin za žive meje z golimi koreninami so cenovno bolj ugodne, vendar so na voljo le zgodaj spomladi in jeseni. Takrat jih sadimo. Vlončene sadike so na voljo skozi vse leto, sadimo jih lahko kadarkoli, vendar zahtevajo redno zalivanje.

Pravilno sajenje zimzelene žive meje

Ker živo mejo sadimo za daljše časovno obdobje, je pomembno, da tla zares dobro pripravimo. Zrahljamo jih do globine 40 cm in zagotovimo organsko snov v obliki humusa ali organskih peletnih gnojil, ki jih dodamo vrtni zemlji. Naredimo drenažo, če rastišče ni dobro odcedno.

Pred sajenjem razmislimo o tem, koliko prostora bomo potrebovali za vzdrževanje, zato temu primerno določimo odmik od stavb oziroma meje s sosedi. Željeni končni širini žive meje na vsaki strani dodamo toliko prostora, da se lahko prosto gibljemo – okoli 70 cm. Oziroma toliko, da bomo lahko postavili lestev in delali na njej, če je željena višina žive meje višja od 2 m.

Sadilna razdalja je pri večini rastlin za živo mejo med 30 in 60 cm, če sadimo v eno vrsto. Kadar planiramo širšo živo mejo, oziroma želimo, da bi se zelena stena prej spojila, sadimo v dve vrsti z zamikom. Razdalja med vrstama je v tem primeru 45 cm, sadilna razdalja v vrstah pa 90 cm.

Rastline za živo mejo	Sadilna razdalja	Višina	Rastišče
Juniperus communis	v dve vrsti	do 8m	suho, sončno
Juniperus communis 'Hibernica'	3 na meter	3 – 5m	suho, sončno
J. chinensis pfitzeriana	1 na meter	do 4m	suho, sončno
J. chinensis pfitzeriana Aurea	1 na meter	do 3,5m	suho, sončno
Juniperus virginiana Grey Owl	1 na meter	do 3m	suho, sončno
Juniperus virginiana Sky Rocket	3 na meter	do 8m	suho, sončno
Taxus x media Hicksii	2 na meter	do 4m	vlažno, polsenčno
Taxus bacatta	v dve vrsti	do 15m	vlažno, polsenčno, sončno
Taxus bacatta Fastigiata	2 na meter	do 9m	vlažno, polsenčno, sončno
Taxus bacatta Fastigiata Aurea	2 na meter	do 9m	vlažno, polsenčno, sončno
Picea abies	v dve vrsti	do 20m	vlažno, sončno

Pravilno obrezovanje žive meje

Začetna vzgoja žive meje je odločilna za enakomerno razrast od tal do vrha. Zato je pomembno redno obrezovanje. Ob sajenju skrajšamo sadike za največ eno tretjino, ravno toliko tudi v drugi rastni sezoni.

Za lepo oblikovane zelene stene živo mejo režemo dvakrat letno, prvič zgodaj spomladi in drugič v poznem poletju. Pri iglavcih lahko brez pomislekov uporabljamo električne škarje. Če želimo porezati manjšo površino, so dobrodošle ostre ročne škarje. Živa meja naj bo postrižena v obliko trapeza ali kupole. Na ta način bomo imeli pozimi manj sitnosti z razpiranjem vej, kadar nas doleti snežna odeja. Pri ravni rezi si pomagamo z vrtnarsko vrvico. Za manjše kupolaste oblike si lahko izdelamo šablono.

Ali veste?

Iglavci za temno zeleno barvo in enakomerno rast potrebujejo veliko magnezija, zato jih večkrat letno dognojimo s kristalnim gnojilom Plantella Specialno gnojilo za iglavce.