Kolobar pod drevesom

Sadne rastline potrebujejo za svoj razvoj kar se da ugodne pogoje. Rastline so »vezane« na tla, iz katerih črpajo vse potrebno za nemoteno rast, razvoj in rodnost. Plodovi nas razveseljujejo s svojim okusom in videzom. Za dosego tega cilja pa je treba rastlini pri razvoju pomagati z malimi ukrepi.

Sadje se prideluje na dva načina:

intenzivno – taki nasadi so večji in na točno določenem prostoru
ekstenzivno – to je lahko naš vrt ali neka površina, ki smo jo namenili za rast sadnih rastlin

V intenzivni pridelavi vse počnemo dokaj natančno in redno, vse v skladu s tehnologijo, ki jo izvajamo glede na vreme in časovno obdobje. Med ta dela sodijo: rez, upogibanje, zaščita pred boleznimi in škodljivci, redčenje plodičev, zelena rez, namakanje in tudi skrb za pas čiste površine pod drevesi ali grmi. V tem pasu zrastejo različne rastline – trave in pleveli, ki prav tako iz zemlje črpajo hranila in vodo. Tudi v ekstenzivnih, domačih sadovnjakih naj bi se delalo podobno, saj med zahtevami rastlin ni razlik v načinu pridelave.

Čist kolobar pod rastlino

Na tem mestu se pričnemo »dotikati« današnje teme – ali imeti čisto pod krošnjo, imeti zaraščeno s travo ali saditi razne rastline v pas, oziroma v našem primeru na kolobar pod krošnjo drevesa.

V intenzivnih sadovnjakih se lotevamo pasu pod krošnjo zelo pragmatično. Pas pod krošnjo mora biti v vsej rastni sezoni in celotno življenjsko obdobje brez plevelov. Pleveli oz. vse rastline, ki rastejo v pasu pod krošnjo, »kradejo« sadnim rastlinam hranila in vodo. Ta »lopovščina« pride do izraza predvsem pri mladih rastlinah, ko imajo še razmeroma zelo šibko razvite korenine. Če je pas ali kolobar okoli sadike zaraščen, je rast zelo slaba, zavrta. Ker imamo na vrtu radi vse kot iz škatlice, pri košnji s kosilnico, predvsem pa z »nitkarico« zelo hitro ranimo debelce, velikokrat ga dobesedno »ogulimo«. Ker v domačem vrtu večinoma ne škropimo z raznimi fungicidi, se na koreninskem vratu zelo hitro pojavijo na povzročenih ranah različne bolezni, ki žal lahko našo sadno rastlino tudi pokončajo. Hiter nasvet: Če se nam to zgodi, naredimo v mali pršilki ustrezno mešanico škropiva na bazi bakra in rano takoj poškropimo, jo razkužimo. Resnica je, da v naravi – razen v puščavi, ni nobena površina gola, brez rastlin. Rastline pod krošnjo zelo hitro »privabijo« največjega sovražnika sadnega drevja, voluharja. V zaraščenem delu pod krošnjo se voluhar zelo dobro počuti in hitro naredi škodo na koreninah – jih obgloda in zato rastlina propade, se posuši. Če je kolobar brez rastlin, se voluhar »preseli« bolj stran od drevesa in zato ne dela škode. Vedeti moramo namreč, da je voluhar nočna žival in se ponoči »sprehaja«, saj se med rastlinami čuti varnega, če pa je kolobar čist, se boji sove, kanje ali podlasice. Lahko torej povzamem – pod drevesom ne sadimo, oz. ne puščamo nobenih rastlin, tudi ne narcis.

Zastirka

Če imamo srečo in v našem vrtu ni voluharja, pa se lahko sprostimo in rastlini nudimo tisto, kar ji najbolj godi. Na kolobarju pod krošnjo naredimo zastirko.

Zastirka je lahko pokošena trava, sekanci, tudi folija. Zastirka naj bo vedno nameščena na debelo, vsaj 10 cm, saj s tem preprečimo rast plevelov.

Pod zastirko se naredijo idealne razmere za rast rastline, saj je pod njo več vlage, rastlinje se počasi »kompostira« in hrani rastlino.

Pri ameriški borovnici uporabimo za zastirko žagovino iglavcev, ki poleg vsega še »kisa« zemljo, česar si pri ameriški borovnici tudi želimo.

Pomnite!

Tudi če želimo okoli dreves posaditi rožice, se temu raje odpovejmo, vzdržujmo kolobar čist brez plevelov, da bo rastlina boljše rasla in rodila, mi pa bomo bistveno lažje kosili travo in urejali vrt.