Solatnice za jesen in zimo - Klub Gaia

Solatnice za jesen in zimo

Igor Škerbot, univ. dipl. inž. agr.

Izbor solatnic za pridelavo lista

Solatnice so zelo pestra in raznolika skupina zelenjadnic. Cilj pridelave solatnic je list. 

V skupino solatnic (tudi za jesen in zimo) prištevamo: glavnato solato, radič, endivijo, motovilec, rukolo, zimski portulak; … 

Takšen pisan izbor vrst in znotraj teh tudi ustreznih sort, nam zagotavlja veliko možnosti za samooskrbo tudi potem, ko se dan krajša, temperature se nižajo vse do redne zimske zmrzali.

Sejanje semen ali sajenje sadik?

V pridelavi solatnic za jesensko-zimski termin, se pogosto zgodi, da je poleti ob setvi ali sajenju še vedno zelo toplo in pogosto suho. Te ovire premagamo z uporabo sadik s koreninsko grudo. Če smo se odločili za setev semen, je vsekakor bolje izbrati setev v vrste, kot setev povprek na gredo. Za dober vznik posejanih semen ne smemo pozabiti setveni sloj tal dobro navlažiti, saj bo le tako po setvi ponudil kalečim semenom dovolj vlage za dobro in hitro kalitev. Narejene setvene jarke pred polaganjem semen še dodatno navlažimo z vodo. To je droben, a zelo uporaben »trik« ob poletno-jesenskih setvah, za katerega ni potrebno veliko dodatnega truda.

Za siguren izplen in dober pridelek solatnic priporočam uporabo sadik, ki naj imajo koreninsko grudo z dobrim prepletom korenin. Sadike vzgojimo v gojitvenih ploščah in jih v razvojnem stadiju vsaj 4 - 6 listov presajamo na stalno mesto. Takšna sadika bo takoj po presajanju nadaljevala s svojo rastjo in bo ob načrtovanem času primerna za spravilo.

Setev semen v vrste ali povprek?

S setvijo v vrste za jesensko spravilo solatnic omogočimo dovolj življenjskega prostora, če vrstice posejanih solatnic naredimo dovolj narazen (vsaj 25 - 30 cm) ter po vzniku posevek preredčimo oziroma izpulimo rastline, kjer so pregoste. S tem omogočamo preostalim solatnicam dovolj življenjskega prostora. Solatnice, ki jih z redčenjem odstranimo, uporabimo in uživamo mlado in sveže listje. Preostale rastline, ki jih pustimo rasti naprej, nam bodo v jeseni in pozimi oblikovale glave in večje listne rozete. Tako bomo maksimalno izkoristili vsak pridelan list solatnic.

Solatnice veliko pogosteje sejemo v vrste kot povprek. Za setev povprek na gredice so primerne solatnice, kjer režemo ali trgamo liste. To so radič solatnik, motovilec, rukola in morebitni posevki drugih solatnic za rezanje mladih listov (npr. solata, endivija). Posejane gredice takoj po setvi prekrijte s kopreno, ki bo zadrževala vlago in preprečila tvorbo skorje ob poletnih padavinah.

Priprava tal in gnojenje

Zadostuje plitvo rahljanje tal. Tako ne izgubljamo dragocene vlage v tleh, ampak poskrbimo, da bo vlaga na voljo mladim rastlinam solatnic. 

Ob osnovni pripravi tal poskrbimo za obnovo zaloge hranil za solatnice, še posebej tiste, ki bodo rasle dolgo v jesen ali celo v zimo in pozimi. 

Uporabite organska gnojila, še posebej primerno je 100% organsko gnojilo Bio Plantella Nutrivit za listnato zelenjavo, s katerim dodamo solatnicam vsa potrebna hranila za uspešno pridelavo kakovostnih listov, rozet ali glav.

Izbira prave sorte solatnic za domači vrt

Pri izbiri sort bodite ustvarjalni, kombinirajte različne tipe, oblike in barve. Vodilo naj bo prezimna trdnost in vaše želje. V tabeli so navedene vrste solatnic za pestro prehranjevanje jeseni in pozimi z izobiljem vlaknin na domačem krožniku.

Vrsta SOLATNICE Najpogostejše sorte
Solata (Lactuca sativa L.) (glavnate ali rozetaste) Posavka, Ljubljanska ledenka, Zimska rjavka
Radič (glavnati)(Cichorium intybus L.) Tržaški solatnik, Katalonski radič ali cikorija, Treviški
Endivija (Cichorium endivia L.) Castelfranco, Palla Rosa, Pan di Zucchero (sladkorni ali štručasti), Bianco di Milano, Verona
Motovilec (Valerianella locusta L.) Eskariol rumena in zelena, Dečja glava, Malan, Eros, Kethel, Sardana, Pankaljerka (kodrolistna)
Navadna rukola (Eruca Sativa) Ljubljanski, Žličar, Pomladin, Holandski
Divja rukola ali Tankolistni dvoredec (Diplotaxis tenuifolia)
Zimski portulak (Montia perfoliata)syn. Calytonia perfoliata

Ali veste?

Vsak izgubljen pridelovalni dan, ko je gredica poleti prazna, lahko pomeni izgubljen cel teden ob spravilu solatnic jeseni!

Članki, ki bi vas utegnili zanimati

Za komentiranje se prijavite