Polsenca za cvetoče hortenzije

Ko pritisne poletna vročina, si zaželimo hladu. Tudi barve imajo svojo temperaturo in ljudje smo narejeni tako, da belo in modro dojemamo kot hladno. Poletne hortenzije z belino in modrino dajejo vrtu svežino, zato je vrt z njimi poleti prijetnejši. Poleti radi zvečer posedimo zunaj, ko se končno ohladi. Ob kotičku za posedanje imajo prednost bele hortenzije, saj se njihovo cvetje riše še iz globokega mraka.

Najlepša bela je grmasta hortenzija (Hydrangea arborescens). Oblikuje snežno bela, kroglasta socvetja, ki so podobna snežnim kepam (Viburnum opulus 'Sterile'), le da so večja. Socvetja so lahko za tanka stebla breme in včasih se grmasta hortenzija po močnem dežju prenagne in ukrivi. Diskretno postavljena ograjica poskrbi, da s tem ne prekrije drugih rastlin ali potke. Sadimo jo v polsenco. Sončna lega jo zelo utrudi in skrajša življenje cvetovom, medtem ko popolna senca zdesetka cvetje.

Podobno premišljeno je treba saditi običajno vrtno hortenzijo (Hydrangea macrophylla). Tudi ta ima rada humozna, prepustna in vlažna tla, ne pa uleknine, kjer zastaja voda, in težkih tal, ki vode ne požirajo. Poletno sušo ublažimo, če tla pod hortenzijo na debelo pokrijemo z zastirko. Zadnjih 20 let so naprodaj sorte vrtnih hortenzij, ki zacvetijo večkrat v poletju. So bolj delikatne, zato naj se z njimi ukvarjajo vrtnarji z več izkušenj, znanja in posluha za rastline.

Iz rožnate v modro in nazaj

Osnovna oblika navadne kmečke hortenzije spreminja barvo glede na kislost tal. Rožnati grmi v kislih tleh pomodrijo. Ker je kislih tal v Sloveniji razmeroma malo, želijo vrtnarji tisto, kar je težko doseči: prebarvati rožnato hortenzijo v modro. Po starem so to dosegali z zakopavanjem železnih odpadkov pod grm, elegantnejša rešitev pa je, da hortenzijo zalijemo s pripravkom iz vrtnarske trgovine. Deluje zanesljivo, a le eno sezono.

Več sonca od prej opisanih zdrži latasta hortenzija (Hydrangea paniculata). Sorte kažejo različne cvetove, v splošnem pa vse cvetijo v velikih, stožčastih socvetjih. Ti »lisičji repi« so pri osnovni obliki beli, a ta belina proti septembru dobiva rdečkast nadih. Nove sorte so takšne, da so že z začetkom cvetenja rožnate ali rdeče. Ne latastim ne drugih hortenzijam cvetni listki po odcvitu ne odpadejo, temveč obledijo, dobijo barvo starega papirja in se na koncu posušijo. Nič ni narobe, če suho cvetje pustimo čez zimo, da se na njem v hladnih dneh lovi ivje.

Tudi z jesensko obarvanostjo

Poleg glavastih socvetij pri hortenzijah srečujemo péčasta socvetja. Peča je starinska dekliška čepica, ki je po robu obšita s čipkami. Pečaste hortezije imajo ploska socvetja, v katerih so veliki, barvasti cvetovi nanizani samo po robu – kot čipke na peči. Posebno zanimiva vrsta hortenzij s pečastimi socvetji je hribovska hortenzija (Hydrangea serrata). Je še malo manj pogosta, a zelo prikupna rastlina nekaj nižje rasti od prej opisanih. Njena posebnost je jesensko barvanje listov. Poleg oranžno-rdečkastih tonov obvlada tudi temno vijoličasta, skoraj črnikasta prebarvanja. Nenavaden grmič!

Za večji vrt je primerna hrastovolistna hortenzija (Hydrangea quercifolia). Za belimi socvetji, ki se kažejo poleti, se jeseni odiči z rečekastimi barvami listov. Tudi ta grm je najbolj zadovoljen na polsenčni legi.

Zadnjo omenimo plezavo hortezijo (Hydrangea petiolaris). Pogosto jo vidimo plezati po drevesu, a je mnogo bolj dragocena za ozelenitev senčnih zidanih ograj ali betonskih zidov. Podlage se oprijema podobno kot bršljan, vendar je bolj zadržane rasti od bršljana, ki zna zaradi bujnosti postati prava nadloga. Od bršljana se razlikuje tudi po tem, da pred zimo odvrže liste.