Kje so bramor, deževnik in rovka?

Navadni bramor

Navadni bramor (Gryllotalpa gryllotalpa) je žuželka, ki jo pogosto najdemo v vrtovih in v zadnjih letih tudi na njivah. Je najškodljivejši spomladi ob vzniku rastlin. Škodo povzroča z objedanjem korenin, korenov in gomoljev rastlin, prehranjuje pa se tudi s hrano živalskega izvora. Bramor pogosto koplje rove tik pod površjem tal, giblje pa se vzdolž vrst, kjer rastejo gojene rastline, saj so tam tla navadno zrahljana. S kopanjem rovov v tleh bramor dodatno rahlja in zrači tla. Površinski rovi in rastline s pregriženim koreninskim vratom (nekaj rastlin v vrsti) so opozorilni znak, da je na delu bramor. Na zastopanost navadnega bramorja na zemljišču nas opozarjajo številni rovi. Le redki vedo, da bramor tudi izvrstno leti in da je odličen pevec.

Bramor za prezimitev pogosto poišče kupe in kupčke hlevskega gnoja (bodisi na površju tal ali pa so zakopani v tleh), kompost ali podobne materiale, saj je v njih zaradi razgradnje organske snovi topleje. To lahko s pridom izkoristimo za njegovo zatiranje.

Deževnik

Med prave prebivalce tal prištevamo tudi deževnike(družina Lumbricidae). Večina od 70 v Sloveniji znanih vrst živi v prsti, kjer posamezne vrste naseljujejo različno globoke plasti, drugi so doma v stelji in trhlih štorih, v kupih gnoja in še kje. V prsti so izjemno pomembni, saj jo luknjajo in tako lahko vpije več deževnice, ki ne odteka po površini in ne odnaša prsti, prst pa dlje časa ostane vlažna. Jedo rastlinske ostanke in gnojijo prst z iztrebki, ali pa jedo kar prst, ki se nato v črevesu kemijsko in mehansko spremeni. Vrtnarje pogosto na njihovo škodljivost napeljejo deževniki, ki vlečejo rastlinske ostanke v črvino ali njihove glistine, ki jih opazimo v vrtovih, na travnikih,… in se pogosto oprimejo tudi rastlin. Deževniki tako le poskrbijo, da organski material pride v globlje plasti, glistine navadnega deževnika pa so eno najbolj dragocenih vrst gnojil. Deževniki skupaj z ostalimi talnimi organizmi s svojim delovanjem in izločki povezujejo različne dele tal v grudice. Grudičasta tekstura tal je tista, ki si je želi vsak vrtnar. Pri poskusih v lončkih so dobili z deževniki v prsti kar za 50 do 195 % višji pridelek kot brez njih.

Miši

V vrtu se srečamo tudi z mišjo(poddružina Murinae) ali rovko(družina Soricidae). Rovke so majhne, mišim podobni žužkojedi, ki so zaradi hitrega metabolizma v nenehnem iskanju hrane - žuželk in njihovih ličink. V vrtovih predstavnice rovk preko celega leta (tudi pozimi ne mirujejo) pomembno uravnavajo število žuželk in so tako pomembni, pogosto očem vrtnarja nevidni pomočniki.

Miši so uspešna skupina glodavcev, ki je v prehrani omejena na mehkejše in hranljive dele rastlin (semena, plodovi), številne vrste pa so tudi vsejede. Med vsemi mišmi so na najslabšem glasu podgane, njihova bližnja sorodnica je hišna miš. V naravnem okolju Slovenije pa so najpogostejše vrste iz rodu belonogih miši, ki so skoraj izključno nočne živali. Zaradi njihove ješčnosti in možnosti prenosa različnih bolezni v naših vrtovih niso najbolj zaželeni obiskovalci.