Cvetoče stročnice kot okras

V čarobni družini metuljnic (lat. Fabaceae), ki jih uvrščamo v red stročnic (lat. Fabales), je več kot 17.000 vrst, ki uspevajo po celotni zemeljski površini. To so mogočna drevesa, bujni grmi, razkošne ovijalke, čudovite cvetlice in začimbnice ter koristne rastline za prehrano živali in ljudi.

Ali veste?

Značilnost metuljnic je, da živijo v sožitju z bakterijami iz roduRhizobium, ki so sposobne vezave dušika iz zraka. Na ta način uspešneje rastejo na revnejših tleh, oz. z njimi izboljšamo rodovitnost tal.

Veliko vrst metuljnic je zaradi svojega lepega videza okrasnih. Pri nas najbolj pogoste in poznane so:

reličnik (Cytisus),
žuka ali brnistra ali žaneštra (Spartium junceum),
nagnoj (Laburnum),
dišeči grahor (Lathyrus),
volčji bob (Lupinus),
glicinija (Wisteria) in še veliko drugih.

Njihova skupna značilnost so tudi značilni cvetovi, ki so sestavljeni iz venčnih listov metuljaste oblike in so običajno v grozdastih socvetjih. Iz oprašenega cveta se razvije plod, imenovan strok, ki vsebuje seme.

Volčji bob

Dišeči grahor in volčji bob

Dišeči grahor in volčji bob sta cvetlici, prva enoletnica, druga trajnica. Dišeči grahor je popenjava cvetlica (podobna grahu, le da lepše cveti).

Odlično raste v zelenjavnem in okrasnem vrtu ter okrasnih loncih na balkonu in terasi. Ob opori zraste do 1,5 m visoko.

Cveti v grozdastih socvetjih vse poletje v različnih barvnih odtenkih. Cvetovi dišijo!

Pri nas ta cvetlica ni zelo razširjena. Vzgojimo si ga iz semena ali iz sadik. Volčji bob pa je zelo robustna, bujno cvetoča rastlina, visoka 50 - 120 cm. Cvetovi oblikujejo veliko cvetno svečo, različnih barv in so rahlo dehteči.

Predvsem si jo vzgojimo iz sadik, lahko pa tudi iz semena. Raste bujno in ima globok koreninski sistem.

Reličnik in žuka

Reličnik in žuka sta grma, ki sta si zelo podobna.

Reličnik je popularen grm, saj je lep, a tudi hvaležen. Posadimo ga na sončno mesto v kombinaciji s trajnicami (obrobe, škarpe).

Cveti aprila do junija, odvisno od sorte, v vseh možnih barvnih odtenkih. Zraste 60 - 200 cm.

Med cvetenjem ga enkrat pognojimo. Ko je rastlina že utrjena, je odporna tako na sušo kot na zimski mraz.

Si predstavljate našo Primorsko brez žuke (na fotografiji), rumeno cvetočega grmovja ob cestah, na obronkih, na brežinah?

Ta okoli 3 m visok sredozemski avtohtoni grm zacveti konec aprila.

Je dekorativna in zelo uporabna rastlina: uporabljali so jo za izdelovanje vrvi, privezovanje trte in izdelovanje metel. Nekako ni uveljavljena vrtna rastlina.

Žuka

Glicinija na pergoli

Glicinija

Glicinija je hitro rastoča popenjavka z olesenelim steblom.

Zraste 10 - 20 m.

Veliki vijoličasto-modri ali beli grozdasti cvetovi, 60 cm dolgi, se pojavijo spomladi (aprila do začetka junija) in večinoma še enkrat poleti (avgusta).

Potrebuje močno oporo, da oblikuje čudovito pergolo.

Ni zahtevna rastlina.

Sadimo jo spomladi ali jeseni; med cvetenjem gnojimo in če je suša, tudi zalivamo.

Spomladi jo temeljito in pravilno obrežemo.

Rastlina je v celoti rahlo strupena.

Užitne metuljnice

Metuljnice kot živila v vrtu so: soja, grah,fižol, bob, čičerika, leča, vigna, arašidi. S klikom na spodnje fotografije lahko preberete več o vzgoji teh rastlin.

Za prehrano živali in zeleno gnojenje nam služijo različne detelje, lucerna, nokota, grahorica in še veliko drugih metuljnic.

Arašide malo manj poznamo, vendar so zelo zanimivi in pri nas uspevajo. Sejemo jih maja, ko je že toplo. Lahko pa si prej vzgojimo sadike ali jih kupimo. Arašidom namenimo gredico s peščeno zemljo, saj gre oprašen cvet v tla, kjer tvori stroke s semenom; to so arašidi s semenom, ki je užitno in hranljivo. Raste tudi v dvignjeni gredi v kombinaciji z drugimi rastlinami.

Preberite več o vzgoji arašida doma.

Ali veste?

Grah sorte Blauwshokkerje nov pri nas in izredno dekorativen.

Sejemo ga od marca do konca maja.

Na severno gredico, ker zraste zelo visoko (potrebuje oporo).

Je razkošne rasti, ima intenzivno vijoličaste cvetove in enake stroke, ki so užitni mladi ali pa uživamo zelena zrna, ki se tvorijo v teh strokih.

Lep je tudi v vazi!

Navadna robinija ali neprava akacija

Meni najljubša metuljnica pa je navadna robinija ali neprava akacija, naši sosedje ji rečejo bagrem (lat. Robinia pseudoacacia).

Ker raste divje, je nezahtevna, lepa in koristna. Opazimo jo večinoma, kadar cveti.

Cvetovi (od maja do junija) so beli in združeni v velika grozdasta socvetja, polna medu. So užitni (surovi ali pohani), predvsem pa z močnim vonjem privabljajo veliko žuželk. Oplojeni cvetovi postanejo viseči, usnjati stroki. Zraste do 25 m.

Les robinije je trd in trpežen, je pa to tudi ena najbolj medonosnih drevesnih vrst in tudi cenjeno okrasno drevo.

Ker dobro prenaša onesnažen zrak, jo pogosto sadijo v mestih. Zaradi kakovostnega lesa robinijo marsikje umetno zasajajo.

Na Slovenskem jo pogosto uporabljajo vinogradniki za kole v svojih vinogradih.

Rooibos ali rojbuš

Rooibos ali po naše »rojbuš« (rdeči grm) je tudi koristna stročnica, ki sicer ne uspeva v naših krajih, ampak v južni Afriki, listi pa se uporabljajo za pripravo čajev.