Visoke grede: kako začeti?

Visoka greda je dvignjena greda, ki predstavlja izjemno uporaben način vrtnarjenja, saj ponuja številne prednosti in izboljšane rastne pogoje za rastline. Z njo lahko gojimo rastline na višjem nivoju, kar omogoča hitrejšo rast in razvoj. Tla v visoki gredi se hitreje segrejejo spomladi, kar pomeni, da lahko začnemo s setvijo in sajenjem prej kot na odprtem vrtu. Poleg tega je visoka greda odlična izbira za tiste, ki imajo omejen prostor za vrtnarjenje, zelenjavo pa lahko pridelamo tudi na mestih, kjer zemlje sploh ni ali je le-ta slaba. Na majhnem območju lahko koncentriramo vse svoje rastline in pridobimo več pridelka. Poleg tega nam visoka greda omogoča lažje upravljanje z vrtom, saj se ni potrebno sklanjati ali klečati, kar je zlasti koristno za tiste z omejenimi telesnimi sposobnostmi.

Kdaj postavimo visoko gredo?

Visoko gredo postavimo običajno spomladi ali pozno jeseni. Izbor časa je odvisen od podnebnih razmer in želenega časa sajenja ali setve.

Če želimo zgodaj začeti z vrtnarjenjem, je spomladanski čas idealen za postavitev visoke grede. Tla se običajno segrejejo dovolj hitro, da lahko začnemo saditi in sejati, ko mine nevarnost zmrzali. S postavitvijo grede spomladi omogočimo rastlinam, da izkoristijo toplejše vreme in podaljšamo rastno sezono.

Druga možnost je postavitev visoke grede pozno jeseni. V tem primeru se zemlja dovolj ohladi, da rastline ne bodo začele rasti, a bodo v visoki gredi ostale zaščitene pred zimskimi vremenskimi vplivi. To je še posebej uporabno v hladnejših podnebjih, saj lahko rastline z začetkom spomladanske sezone prej rastejo, kar prispeva k boljšemu pridelku.

Vendar pa je pomembno upoštevati lokalne vremenske razmere in temperature, saj se lahko ti časi razlikujejo glede na geografsko območje. Če je tla preveč mokra ali zamrznjena, ni priporočljivo postavljati visoke grede, saj to lahko negativno vpliva na kakovost in strukturo tal ter rast rastlin.

Kakšna naj bo visoka greda?

Visoka greda naj bo ustrezne višine in dimenzij, ki bodo zagotovile optimalne rastne pogoje za rastline ter omogočile enostavno upravljanje z vrtom. Najpogostejša višina visoke grede je od 30 do 90 centimetrov, čeprav se lahko dimenzije razlikujejo glede na želje in potrebe vrtnarja.

Tukaj je nekaj smernic za dimenzije visoke grede:

Višina: Visoka greda naj bo dovolj visoka, da omogoča dobro drenažo in segrevanje tal. Višina naj bo vsaj 30 centimetrov, da se izognemo težavam z odvečno vlago in preprečimo gnilenje korenin rastlin. Vendar pa naj ne bo višja od 90 centimetrov, da se omogoči lažje delo na vrtu. Primerna širina visoke grede je takšna, da jo dosežemo z iztegnjeno roko od roba visoke grede, kar je 60 do največ 70 cm z ene strani. Če je visoka greda dostopna za delo z obeh strani to pomeni največ do 140 cm širine skupaj z ogrodjem. Višino ravno tako prilagodimo, tako, da bo delo olajšano, navadno so grede visoke od 60 do 80 cm.
Širina: Širina grede je odvisna od prostora, ki ga imate na voljo, vendar naj bo dovolj široka, da omogoča dobro organizacijo in razporeditev rastlin. Običajno je priporočljivo, da je širina vsaj 60 centimetrov, da imajo rastline dovolj prostora za rast in razvoj.
Dolžina: Dolžina visoke grede ni tako pomembna, kot višina in širina, vendar naj bo ustrezna glede na razpoložljiv prostor in potrebe vrtnarja. Dolžina je lahko poljubna, vendar se običajno prilagodi glede na velikost vrta in želeni pridelki.
Materiali: Visoke grede lahko izdelamo iz različnih materialov, kot so les, kamni, opeka, bloki, reciklirani materiali, ali kompozitni materiali. Pomembno je, da so materiali trajni, odporni na vremenske vplive in neškodljivi za rastline. Ogrodje visoke grede je lahko leseno, zgrajeno iz opek, kamna, lahko pa je greda tudi iz umetnih materialov, kovinska ali spletena iz vrbovih vej. Gredo iz lesa ali šibja na notranji strani obložimo s plastično ali gradbeno folijo z zračnimi mehurčki ter tako podaljšamo življenjsko dobo grede in preprečimo uhajanje prsti. Visoko gredo lahko okrog in okrog obložimo tudi z filcem, ki bo zadrževal vlago do samega roba grede in preprečil izsuševanje ob robovih kar se hitro zgodi če so stranice iz tanjših materialov.
Postavitev: Pri postavitvi visoke grede je treba upoštevati tudi osvetlitev in izpostavljenost soncu. Postavite jo na sončno območje, kjer bodo rastline prejemale dovolj svetlobe za dobro rast. Za grede je najbolje izbrati sončen prostor in postavitev v smeri sever – jug, da je greda čim bolj osvetljena. V takšni gredi bomo lahko pridelali praktično karkoli, tudi toplotno najbolj zahtevne plodovke in zelišča. Če bomo gredo postavljali na prostoru z manj svetlobe, bomo za pridelavo omejeni bolj na vrtnine, ki niso tako svetlobno in toplotno zahtevne, kar pomeni predvsem solatnice in kapusnice.

Na izbiro imate več vrst postavitev visoke grede

Kako napolnimo visoko gredo?

Ko smo si izbrali prostor za postavitev, le tega zakoličimo in na tem mestu odstranimo travno rušo. Odstranimo tudi vrhnji sloj prsti. Travo in zemljo, ki smo jo izkopali, shranimo kot organski material, ki bo prišel prav pri polnjenju grede.

Potem postavimo okvir in polnimo po plasteh. Pri visokih in dvignjenih gredah je najbolj pomemben material, ki ga uporabimo za polnjenje grede. Včasih smo zelo izbirčni pri izgledu in materialu okvirja gred, preveč površni pa pri polnjenju. Vendar je ravno polnjenje tisto bistveno, kar odloča o tem, kako bodo rastline rasle, se razvijale, kako zdrave bodo in kakšen bo pridelek.

Na dno grede najprej pričvrstimo gosto mrežo proti talnim škodljivcem, ki jo lahko prekrijemo z volnenim filcem iz ovčje volne. Sledi drenažni sloj iz debelejših in tanjših vej v debelini do 20 cm. Na drenažni sloj naložimo obrnjene kose travne ruše in izkopano zemljo, to prekrijemo z organskim materialom, ki ga imamo na voljo (listje, slama…), nato dodamo kompost in zadnjo plast – kakovostno zemljo. Za vrhnjo plast uporabljamo Bio Plantella Zemlja za visoke grede, ki jo mešamo s tlemi iz vrta, da zagotovimo primerno podlago za sajenje in boljše ukoreninjenje vrtnin.

Na enem delu visoke grede dodajamo zemljo za paradižnike, Bio Plantella Zemljo za paradižnike, ki vsebuje bioaktivno glino za optimalno zadrževanje vode, kar je ključno za uspešno rast plodovk (paradižniki, paprike, kumare, bučke, jajševci, ...).

Pred sajenjem dodajamo organsko gnojilo Bio Plantella Nutrivit Univerzal, prilagojeno glede na načrt sajenja in potrebe vrtnin po hranilih. Ta pristop nam omogoča ustvarjanje idealnih pogojev za uspešen vrt z zdravimi in okusnimi pridelki. S skrbno načrtovano pripravo gred imamo veselje in obilno pridelavo skozi celotno rastno sezono.

Kaj lahko sadimo na visoke grede?

Tako kot za zelenjavne gredice na vrtu si naredimo načrt tudi za sajenje visokih gred. Najbolje je saditi po principu mešanih posevkov, saj bo le tako zemlja dovolj izkoriščena, mi pa bomo imeli predelek celo sezono. Pri tem upoštevamo, katere vrtnine se med seboj ujemajo in katere ne. V osrednji del vedno posadimo najvišje rastline, proti robu pa nižje rastline. Ob robovih gred posadimo plazeče vrtnine kot so bučke, novozelandska špinača, jagode, morda tudi visoki fižol, lahko pa gredo obarvamo s kapucinkami in visečim ognjičem.

Nekatere vrste rastlin, ki se posebej dobro obnesejo v visokih gredah, vključujejo:

Solate in listnata zelenjava: Rukola, špinača, solata in druga listnata zelenjava se dobro počutijo v visokih gredah, kjer lahko hitro rastejo in so lahko dostopne za nabiranje.
Korenovke: Korenček, redkvice, repa in redkev se dobro prilagajajo gojenju v globljih slojih zemlje, ki jih omogočajo visoke grede.
Zelišča: Bazilika, timijan, origano, peteršilj in meta, so odlična izbira za visoke grede, saj jih lahko imamo vedno pri roki za uporabo v kulinariki.
Paradižnik in paprika: Plodovke, kot so paradižnik in paprika, se v visokih gredah dobro razvijajo, še posebej, če uporabimo posebno zemljo za paradižnike, ki omogoča boljšo rast plodov.
Jagodičevje: Nekatere vrste jagodičevja, kot so maline, robide in jagode, lahko uspevajo v visokih gredah, še posebej, če izberemo sorte, ki so primerne za gojenje na omejenem prostoru. Priporočamo uporabo visokokakovostnega organskega gnojila Bio Plantella Nutrivit za jagode in jagodičevje, ki je prilagojeno za gojenje jagod in jagodičevja.
Bučnice: Bučnice, kot so bučke in kumare, se dobro prilagajajo gojenju v visokih gredah, kjer njihove trte lahko rastejo navzgor po opori.
Cvetoče rastline: Tudi nekatere cvetoče rastline, kot so nageljni, petunije in kapucinke, lahko lepo uspevajo v visokih gredah, kar daje dodaten okrasni učinek.

Pomembno je izbrati prave vrste rastlin glede na podnebne razmere, na voljo imenitnosti in želene pridelke. Z dobro izbiro rastlin in ustrezno skrbjo lahko v visokih gredah gojimo pestro paleto vrtnin in rastlin ter uživamo v okusnih in svežih pridelkih skozi celotno rastno sezono.