Grmovje, ki privabi prve čebele

Vsak, ki gospodari z vrtom, lahko izboljša ponudbo hrane za čebele in s tem poskrbi za to, da bodo opraševalci raje obiskovali njegov vrt in grmovje. Brez opraševalcev ni plodov! Zlasti zgodaj spomladi so čebele oziroma ostali opraševalci v stiski, kje si napolniti želodčke in si privezati dušo na leteča telesca.

Čebelarji redno poročajo o izgubah čebeljih družin. Splet različnih razlogov je kriv za to in na večino posameznik nima neposrednega vpliva. Vsak vrtnar pa lahko priloži majhen kamenček v mozaik boljše ponudbe čebelje paše, ki je tem bolj dragocena, čim bolj zgodaj ali pozno v letu je čebelam na voljo.

V članku bomo predstavili nekaj grmov, ki zacvetijo pred pomladjo, ko je ponudba še pičla.

V branje pa vam priporočamo še:

članek Brez opraševanja ni plodov, kjer pišemo, kako pomembna je za opraševanje oploditev in
članek Domki za divje opraševalke, kjer pišemo o tem, kako na vrt privabiti čebele samohranilke.

1. Spomladanska resa (Erica)

Ko smo še imeli sneg, je izpod snega pogledala spomladanska resa s pripravljenimi cvetnimi popki. Ko se vanjo upre sonce, je že februarja voljna zacveteti in s hrano poplačati najzgodnejše opraševalce. Cveti dolgo, gotovo tri tedne. Učeno ime zanjo je Erica carnea in jo moramo ločiti od jesenske vrese. Za vrt je erika znatno enostavnejša, ker ne potrebuje kislih tal. Raste v običajni zemlji, nima prav nič proti peščeni in kamniti gredni postelji. Marsikdo, ki je posadil eriko, se je čez nekaj let pritožil, da se mu je pretegnila in propadla. Tako je vedno, kadar se nam smili. Takoj po cvetenju je treba vzeti škarje v roke in jo porezati na polovico višine.

2. Iva (Salix alba "Klimarnock")

Opraševalci so zelo hvaležni za vrbove mačice, in sicer ne glede na njihov spol. Od grmastih je za majhen vrt najbolj priročna povešava iva (Salix alba 'Klimarnock'). Tudi zanjo velja: usmiljenje ubija. Kdor ji vejic po cvetenju ne bo porezal povsem na kratko, na čepe, bo ostal najprej brez mačic in nato brez cele rastline. Škarje so za rezanje!

ALI VESTE?

Ne gre sicer samo za medonosne čebele. Tudi čebele samotarke in čmrlji so odlični opraševalci in tudi oni delijo nemilo usodo čebel, ki jih davijo spremembe v okolju in industrializirano kmetijstvo. Opraševalcev ne vabimo na vrt samo iz nekega zasanjanega romantizma, ampak iz stvarne koristi. Če želimo plodove, mora cvetove nekdo oprašiti. Zato je dobro, da opraševalce navadimo na svoj vrt, da skozi vse leto najdejo na njem kaj zase. Preprosta bitja so in najbolj cenijo, če si lahko na njem naberejo hrano zase in za svojo družino oziroma zarod.

3. Navadni volčin (Daphne mezereum)

Navadnega volčina (Daphne mezereum) z razliko od rese in ive ni treba rezati. Je discipliniran in počasen, redno pa zacveti marca. Kljub temu da je majhen, ga čebele opazijo in se pridejo nanj podpret. Grm je za ljudi strupen, zato ni za vrtičke z majhnimi otroki. Sladki vonj cvetov je zelo prijeten in doda zgodnje pomladnemu vrtu še eno doživljajsko dimenzijo.

Z vonjem, ki je manj sladek in že kar trpko karakteren, se odlikujejo okrasni ribezi (različne sorte iz rodu Ribes). Na vonjavih grozdičih socvetij, ki se spuščajo še z golih vej, čebele prav rade gomazijo.

4. Žive meje

Za zgodnjepomladno prehrano opraševalcev so uporabne tudi nekatere žive meje. Najbolj velja izpostaviti rumeni dren (Cornus mas), ki dá s striženjem gosto in močno, proti mokremu snegu odporno živo mejo. Cveti pred forzicijo (Frosithya × media), ki prav tako vabi žuželke. Samo ne se zmotiti in namesto rumenega posaditi rdeči dren (Cornus sanguinea), ki je vrtna pošast in za zgodnjo pašo neuporaben.

Kdor ljubi trnje, si lahko omisli živo mejo iz črnega trna (Prunus spinosa). Podobno zgodaj, a brez pošastnega trnja cveti rešeljika (Prunus mahaleb). Če raste ne soncu, je vsa bela od cvetja, ki se mu leteči lakotniki ne izognejo. Rešeljiki dopovemo obliko s škarjami, sicer nam lahko zraste v drevo.

Predpomladno čebeljo pašo nudijo tudi drevesa in cvetlice, a vsega se v enem članku ne da napisati.