Varovanje okrasnih rastlin pred mrazom - Klub Gaia

Varovanje okrasnih rastlin pred mrazom

Karin Bejo, univ. dipl. inž. agr.

Rastline, ki niso doma v naših klimatskih razmerah, je za dobro prezimovanje treba zavarovati. Listje, veje, slama in koprena so najpogostejši pomočniki za zaščito rastlin pozimi.

Zaščita rastlin z listjem in zimsko kopreno
Zaščita rastlin z listjem in zimsko kopreno

Kje je največja nevarnost zmrzali


Pred sajenjem je pomembno, da poznamo mikroklimo posamezne lokacije. O zmrzali govorimo, ko so temperature dlje časa pod ničlo. Predvidimo lahko, da se bo mrzel zrak, ki se spušča proti dnu, vedno nabiral na najnižji točki. Zato so kotanje in doline najbolj izpostavljene temu pojavu, ki vpliva na vse rastline v bližini. Hladen zrak in posledično zmrzal se lahko zadržuje tudi ob gosto zasajenih živih mejah, zidovih ali ograjah. 

Zmrzal je nevarnejša od povprečnih nizkih temperatur na nekem območju. Običajno nastopi nepričakovano in pusti resne posledice na rastlinah. Celo odporne rastline lahko utrpijo poškodbe, posebno spomladi, ko so že pognale novo rast. Pozimi v suhem ozračju lahko nastopi suhi mraz, pri čemer listi in stebla omrznejo in počrnijo. 

Nedozoreli poganjki, ki niso utrjeni zaradi pomanjkanja sonca in toplote jeseni ali zato, ker smo prepozno rastlino pognojili ali porezali, so najbolj izpostavljeni poškodbam zaradi nizkih temperatur. Na vse to bodimo pozorni pred sajenjem in ob negi rastlin.

Kako rastline zavarujemo

Zelo dobrodošla zaščita korenin grmovnic in trajnic je zagotovo listje, ki ga imamo jeseni na vrtu običajno v izobilju. Listje, v zadosti debelem sloju, razprostrimo po površini nasada trajnic in pod krošnje grmovnic v milem vremenu in tako bomo v tleh ohranili toploto in vlago. Listje ima še dodaten blagodejni učinek, saj se zaradi njega tudi poveča število mikroorganizmov v tleh, ki listje počasi razkraja in s tem vpliva tudi na dolgoročno izboljšanje tal in rahlost zemljišča. Spomladi, ko mine nevarnost mraza, pa bomo listje dali v kompost. Bodimo le pozorni, da ne uporabljamo orehovega listja, ki zaradi vsebujočih snovi lahko zavira rast drugih rastlin.

Sneg je dobra izolacija v času nizkih temperatur
Sneg je dobra izolacija v času nizkih temperatur

V kolikor pravočasno pade zadostna količina snega, da se ustvari strnjena snežna odeja, je sneg celo dobrodošel. Kot takšen predstavlja naravno »odejo«, ki rastline ščiti pred mrazom.

Škoda, ki jo lahko naredi sneg je le, da se pod njegovo težo veje lomijo. 

Grmovnice lahko zaščitimo tako, da čeznje postavimo smrečje ali dele koruznice in jih z občutkom privežemo.
Sneg pozimi je dodatno dobrodošel tudi pri zimzelenih rastlinah. Zagotovo ga najprej moramo otresti z rastlin, da ne poškoduje njihove oblike rasti ali jih polomi.  

Sicer pa zimzeleni listavci kot iglavci, kljub zimskemu obdobju še vedno v manjšem obsegu pridelujejo hranila in takrat se lahko izsušijo ali pozebejo, še posebej na izpostavljenih legah. Pozimi zato bodimo pozorni v obdobjih, ko ni snega, da jih v toplih dneh po potrebi zalijemo.  

Občutljive rastline zaščitimo tako, da uporabimo mrežo, palice in polnilo iz suhe praproti ali slame, kar pokrijemo še s kopreno in povežemo
Občutljive rastline zaščitimo tako, da uporabimo mrežo, palice in polnilo iz suhe praproti ali slame, kar pokrijemo še s kopreno in povežemo


Zaščito pred mrazom za občutljive grmovnice lahko naredimo tako, da okoli rastline v tla zapičimo tri ali štiri palice tako, da so odmaknjene od rastline. 

Okoli palic napnemo mrežo. Ves prostor med mrežo in notranjostjo grmovnice napolnimo s slamo ali suho praprotjo  vse do vrha poganjkov. Na vrhu privežemo manjši kos folije, ki bo preprečeval omočitev materiala v notranjosti.
Zaščito lahko naredimo tudi z rezano slamo, s katero obložimo veje grma in vse skupaj zavijemo z juto ter prevežemo z vrvico. Tudi v tem primeru na vrhu za zaščito navežemo kos folije, s katerim bomo preprečili, da bi se zaščita namočila.

Kot varovalo proti vetru in mrazu rastline lahko ovijemo z zimsko  vrtno kopreno rjavkaste barve, ki je debelejša in dobro zavaruje rastline. 

Da bo varna pred vetrom, jo ob osnovi rastline obvezno povežemo s trakovi ali vrvico.

Vrtnice: cepljeno mesto zasujemo z zemljo in jih tako zaščitimo.
Vrtnice: cepljeno mesto zasujemo z zemljo in jih tako zaščitimo.

Zmrznjena tla


Ob zasaditvi rastlin pozno jeseni obstaja nevarnost, da zaradi mraznice rastline iztisne iz zemlje. Mraznica nastopi takrat, ko temperatura tal pade pod ledišče in odvisno od časa trajanja nizkih temperatur, lahko prodre tudi v globino. Ker je pri enaki količini vode prostornina ledu za 9 % večja, pri mraznici nastopi sprememba prostornine zemlje in če rastline niso vraščene, jih zaradi oženja sadilne jame iz zemlje iztisne. Zato rastline jeseni posadimo nekoliko globlje. To si lahko privoščimo pri trajnicah in grmovnicah.

Če se ne moremo upreti želji po eksotih, jih vsekakor zaščitimo za njihovo dobro in naše veselje.

Sleči: večja kot je listna površina, bolj so občutljivi na mraz.


Za komentiranje se prijavite