Lončnice v bivalnih prostorih pozimi

Če želimo sobne rastline ohraniti zdrave in vitalne, moramo najprej vedeti, od kod izvirajo. Od tega je namreč odvisno, kakšne razmere in oskrbo jim moramo zagotoviti.

Rastline iz tropskih delov sveta

Največ sobnih rastlin izvira iz tropskega dela sveta, kjer dosegajo temperature razmeroma visoke vrednosti in redko padejo pod 15 °C. V tropskih predelih je tudi relativna zračna vlaga precej visoka. Za lončnice iz teh krajev je zimska temperatura v naših stanovanjih razmeroma ugodna, problem pa je zračna vlaga oz. suhost zraka. Dodaten omejujoč dejavnik je tudi svetloba, ki jo je pozimi v našem podnebju malo, saj so dnevi krajši. Na neugodne razmere se rastline odzovejo z rumenenjem in odpadanjem listov.

Take rastline postavimo v dnevne bivalne prostore, ki jih ogrevamo (dnevna soba, kuhinja, kopalnica)

Rastline iz subtropskih delov sveta

Rastline iz subtropskih predelov so navajene na razliko med poletnimi in zimskimi temperaturami. Poletne temperature so visoke, nizke pa padejo na 5 do 10 °C. Takšnih pogojev v naših ogrevanih stanovanjih ni lahko zagotoviti, saj jih je treba postaviti na svetlo in neogrevano mesto, obenem pa paziti, da temperature ne padejo pod 5 °C. Največkrat najdemo take pogoje v kakšni svetli garaži ali na neogrevanem hodniku ob oknu.

Sem spadajo npr.: ciklame, azaleje, vse sredozemske rastline, pa tudi nekatere sočnice ali sukulente.

Prilagodljive rastline

Nekatere rastline so zelo prilagodljive glede razmer in oskrbe. To so: živkasta kosmulja ali zelenčica (Chlorophytum comosum), orhideja falenopsis (Phalenopsis sp.), kimava bilbergija (Billbergia nutans), kraljeva begonija (Begonia rex), tigrasta begonija (Begonia bowerii »Tiger«), afriška vijolica (Saintpaulia sp), samolist (Spathyphillum), sučnik (Sreptocarpus), aglaonema.

Rastline za prostor nad radiatorjem

V bivalnih prostorih pogosto najdemo tik ob oknu, kjer naj bi bilo idealno mesto za večino rastlin, radiator. Nekaterim rastlinam je tako okolje všeč, saj so njihove korenine rade na toplem, listi pa ne, poleg tega pa jim ugaja veliko svetlobe. Taka rastlina je flamingovec, (Anthurium sp.). Toploto imajo rade še afriške vijolice, kalanhoje, orhideje in streptokarpi.

Če rastline v naravi živijo v zelo vlažnih predelih, jim nad radiatorjem ne bo ugajalo. Tako npr. sobne praproti nikakor ne izpostavljamo preveliki toploti in suhemu zraku v bližini grelnih teles. Odzvale se bodo z rumenenjem konic listov, venenjem in propadanjem. Lahko pa jih postavimo na stopnišča, v kopalnico ali v dnevni prostor, proč od radiatorja.  

Rastline za manj svetle prostore

Največ svetlobe potrebujejo rastline, ki v naravi uspevajo v puščavah, stepah in savanah, medtem ko se rastline iz tropskih gozdov lahko zadovoljijo tudi z nekoliko senčno lego. Zavedati se moramo, da količina svetlobe zelo strmo pada z oddaljenostjo od okna, tako je samo en meter od okna svetlobe za 20 – 50 % manj.  

V manj svetlih prostorih uspevajo: samolist (Spathyphillum), bršljan (Hedera), drevoljub (Philodendron), zamija (Zamioculcas zamilifolia), kencija (Kentia), aglaonema, sansevieria.

1 Spalnica (svetlo, T 15 - 18 °C): Zelenčica, taščin jezik, spatifil, sobni bambus (Pogonatherum paniceum).

2 Kopalnica, kuhinja (malo svetlobe, visoka vlaga, T več kot 18  °C): Filodendron, zlati potos, različne praproti, tilandsia, ščitovka (Aspidistra), gorska palma (Chamaedorea), samolist (Spathyphillus), vinika, fitonija (Fittonia).

3 Dnevna soba, jedilnica  (svetlo, toplo, T več kot 18 °C): Fikusi, difenbahia, monstera, dracena, kroton, yuca, alokazija (Alocasia), amarillis, božična zvezda (Euphorbia pulcherima), Eshinant (Aeschinanthus lobianus), flamingovec (Anthurium), gorska palma (Chamedorea), guzmanija (Guzmania), sobna lipa (Sparmania).

4 Otroška soba (svetlo, T več kot 18 °C): Begonije (Begonia), fitonije (Fittonia), tilandsija (Tilandsia), papirjevec, muholovka (Dionaea), gerbera.

5 Svetel hodnik(svetlo, T 10 - 15 °C): Azalea, ciklama, klivija, primula, kaktusi, sukulente (agava, aloja, krasula…), avstralska vita (Cissus antarctica).