Vzgoja vrtnin iz lastnega semena - Klub Gaia

Vzgoja vrtnin iz lastnega semena

Nevenka Breznik, univ. dipl. inž. agr.

Vrtnine lahko vzgajamo tudi iz semena, ki smo ga sami nabrali. Tako ohranjamo sorte, ki so nam še posebno všeč in jih morda ni možno kupiti, prihranimo denar za seme in zagotovimo boljšo prilagodljivost vrtnine na klimatske razmere.

Seme vedno pridobivamo samo iz zdravih in močnih rastlin, in sicer iz popolnoma zrelih plodov. Tako mora biti paradižnik za ta namen popolnoma obarvan, stroki stročnic popolnoma suhi, pri solatnicah in korenovkah pa začnemo nabirati seme, ko opazimo, da so začela izpadati prva semena. Pri česnu izberemo najlepše kobule in seme iz njih posejemo jeseni. Tako dobimo prihodnje leto manjše stroke česna, ki so primerni za sajenje strokov prihodnjo jesen. Tudi pri čebuli poberemo seme iz najlepših glav. Seme posejemo februarja in vzgojimo sadike, ki jih spomladi presadimo na vrt. Če seme posejemo direktno na vrt v maju, vzgojimo čebulček za sajenje v prihodnjem letu.

Shranjevanje semena

Seme shranjujemo v papirnatih vrečkah ali steklenih kozarcih s pokrovom. Na dnu lahko potresemo nekaj riževih zrn, ki bodo vezala vlago. Tega postavimo v suh, hladen in temen prostor. Zračna vlažnost naj bo okoli 50 % in temperatura okoli 10 °C.

Kalivost semen

Rok trajanja semen je odvisen od vrste rastline in načina shranjevanja. Povprečno najdlje ohranjajo kalivost: zelje, cvetača, endivija, brokoli in koleraba, in sicer do 5 let, sledi blitva, buče, paprika, jajčevec in koromač  - do 4 leta, nato pa čebula, kitajsko zelje, korenček in kumara – do 3 leta, do 2 leti pa ohranjajo kalivost fižol, grah in peteršilj.

Če najdemo stara semena in ne vemo, ali so še kaliva, lahko naredimo zelo preprost preizkus kalivosti, preden jih posejemo na gredo. Na krožnik ali pladenj v prostoru s sobno temperaturo položimo dve mokri papirnati brisači drugo na drugo. Nanju položimo 10 semen, ki jih prekrijemo s prozorno plastično folijo. Če semena po nekaj dnevih vzklijejo, jih lahko uporabimo. Število vzklitih semen nakazuje, kolikšen uspeh sejanja lahko pričakujemo.

Stratifikacija

Nekatera semena rastlin zmernega podnebnega pasu se začnejo razvijati šele potem, ko so vsaj nekaj tednov izpostavljena vlagi in mrazu. Ta prilagoditev preprečuje, da bi seme vzklilo prezgodaj v neustreznih klimatskih razmerah.

Preprost način stratifikacije je, da semena preprosto posejemo jeseni in jih pustimo na prostem preko zime. Pri tem tvegamo, da bodo zunanji pogoji pozimi morda preostri zanje in jih bomo na ta način izgubili. Drug način je, da semena pomešamo z vlažnim peskom ali mivko, jih damo v vrečko ali posodico in shranimo v hladilniku mesec ali dva. Ko jih ponovno prenesemo na zunanjo temperaturo, jih posušimo in tako so pripravljena na setev.

Setev domačih semen

Pred setvijo semena namočimo v rastlinsko kopel iz žajblja ali kamilice.  Žlico zelišč prelijemo z litrom vroče vode. Počakamo, da se ohladi in v tekočini namakamo seme vsaj pol ure.

Setvene lončke ali pladnje napolnimo z zemljo za setev Bio Plantella Start, ki je sestavljena iz naravnih šot in izredno fino mleta. Drobno seme prekrijemo le s tanko plastjo zemlje, debelejše seme pa sejemo globlje. Globina setve naj bo takšna kot je velikost semena. Seme dišavnic naj ostane na površini zemlje nepokrito. Pazimo, da ne sejemo pregosto.

Posejano prst popršimo z vodo in pladnje namestimo na primerno temperaturo.

Izbira primernega prostora

Za vznik potrebuje seme višje temperature, in sicer plodovke postavimo na T okoli 26 °C, radič, endivijo in blitvo na 25 °C, kapusnice potrebujejo vsaj 23 in solata 17 °C.

V tej fazi rastline ne potrebujejo veliko svetlobe, ko pa vzklijejo, jih prestavimo na svetlo. Takrat tudi znižamo temperaturo za 5 – 10 °C.

Oskrba sadik

Sadike zalivamo zmerno, najbolje je, da jih škropimo s pršilko. Po setvi prekrijemo lončke ali pladnje s prozorno folijo, ki jo na nekaterih mestih preluknjamo. Ko se pojavijo prvi listi, folijo odstranimo. 

Pikiranje in varstvo sadik

Ko imajo rastlinice poleg kličnih listov razvite še tri liste, jih presadimo ali pikiramo v večje lončke – lahko uporabimo kar jogurtove lončke, ki jih spodaj preluknjamo, da lahko voda odteka.

Varstvo

Ko opazimo prve liste, rastline začnemo krepiti tudi z naravnim varovalnim sredstvom proti boleznim Bio Plantella Natur na osnovi njivske preslice. Sadike škropimo redno vsakih 7 – 10 dni.

Pred setvijo na prosto sadike utrjujemo

Večje sadike počasi utrjujemo za sajenje na prosto. Ko je zunaj lepo vreme, prostore zračimo tako, da pustimo okno vsaj pol dneva odprto. Pladnje lahko ob lepem in toplem vremenu prenesemo na prosto, nekaj dni pred sajenjem pa jih pustimo zunaj tudi čez noč.

Za največji uspeh uporabite:

Bio Plantella Natur

Visokokakovostni naravni pripravek na osnovi njivske preslice rastline krepi ter jih v času vegetacije ohranja vitalne in odporne proti boleznim. Pripravek je pripravljen za uporabo.

Bio Plantella Start

Visokokakovostna zemlja iz najkakovostnejših šot za prve setve in pikiranje. Mladim rastlinam nudi idealne pogoje za razvoj korenin in krepko rast.
Za komentiranje se prijavite