»Sveže korenovke« iz zasipnice - Klub Gaia

»Sveže korenovke« iz zasipnice

Kristina Škrbec, univ. dipl. inž. agr.

Korenovke so obvezni del vsakega samooskrbnega zelenjavnega vrta. So okusne in hranilne, niso zahtevne za vzgojo, lahko jih dolgo skladiščimo in iz njih pripravljamo različne jedi. Najbolje se skladiščijo prav v zasipnicah.

Vzgoja korenovk

Večino korenovk sejemo marca - aprila direktno na prosto. Koleraba in repa sta izrazito poznojesenski vrtnini, zato ju sejemo junija, julija in avgusta. Zgodnejša setev nam uide v cvet. Hren in topinambur pa sta trajnici, ki ju ne vzgajamo iz semena, ampak iz korenov (hren) in gomoljev (topinambur) ali kupljenih sadik. Namenimo jim del vrta, kjer rastejo trajne vrtnine.

Sejemo v dobro pognojena tla. Hlevskega gnoja ne marajo, zato gnojimo s kompostom ali najbolje z organskimi gnojili, kot sta Plantella Organik ali Bio Plantella Nutrivit Univerzal. Sejemo v vrste, kombiniramo jih z drugimi vrtninami in redčimo. Seme korenčka in peteršilja kali zelo dolgo, zato moramo biti potrpežljivi. Obvezno redčimo in ustvarimo posameznim rastlinam prostor za bujno rast. Korenček na razdaljo 3-4 cm, repo in kolerabo pa 10 -12 cm. Presajanja ne prenašajo ravno najbolje.

Za dobro rast korenovke potrebujejo vlago, zato jih v suši obvezno zalivamo oz. namakamo. Kot vedno je kapljično namakanje najboljše, saj ne močimo listov in ne trošimo preveč vode. Tudi zastirka je dobrodošla, ker vzdržuje talno vlago in preprečuje rast plevelom. Privlači pa miške in polže.

Pobiranje

V glavnem pobiramo pridelke (korene in gomolje) konec poletja do pozne zime, saj so predvsem namenjeni skladiščenju. Seveda pa se določene vrste in sorte pobira prej: redkvico, rdečo peso, kolerabico, zgodnji korenček. Vse te lahko sejemo tudi večkrat zapored. Recimo enkrat mesečno. Liste peteršilja pa režemo vse leto. Korene uživamo tudi sproti, kakor nam ustreza.

Vitamini in minerali za hladne dni

V starih časih so bile korenovke pozimi edini vir mineralov in vitaminov. Korenček, repo, kolerabo, pastinak, redkev, gomolj zelene, koren peteršilja shranimo čez zimo v različnih zasipnicah. Rdečo peso vložimo ali tudi dodamo v pesek ali žagovino. Velja pravilo, da kasneje ko poberemo korene, dlje jih bomo lahko skladiščili.

Kako naredimo zasipnico

Vrtnine: Po pobiranju korene in gomolje očistimo (lahko z mehko krtačo), jih NE peremo. Ostranimo drobne koreninice. Korene in gomolje zložimo v zabojček s peskom, tako da se koreni med seboj ne dotikajo. Zaboje postavimo v hladno in zračno, ne preveč vlažno klet, kjer temperatura ne sme pasti pod 2 oC. Tako jih lahko skladiščimo od 3 tedne pa do 6 mesecev.

Priprava prostora: Nekoč (lahko pa tudi danes) so za zasipnico uredili del njive ali vrta, da so izkopali približno meter globoko luknjo, jo obložili z listjem in slamo, korene ali gomolje položili v jamo, jih pokrili z listjem ali slamo ter vse skupaj zasuli z zemljo.

Danes jo lahko kupimo narejeno ali pa  uporabimo kartonsko ali leseno škatlo, veliko vedro ali čeber, v katerega nasujemo mivko ali droben pesek, vlažno zemljo ali žagovino. Nasujemo plast mivke, nanj položimo korene oziroma gomolje, zopet damo plast mivke in nato gomolje, dokler ni škatla oziroma posoda polna. Tako pripravljeno zasipnico hranimo na temnem in hladnem prostoru, pri tem pa pazimo, da v prostor ne vdira mraz.

Zasipnica v rastlinjaku

V njem si lahko omislite zasipnico, ki bo še veliko bolj dostopna v primeru hude zime. Skopljemo jamo, ki ne sme biti pregloboka, največ 50 cm skopljemo v globino, v širino pa do 1,5 m. Dno in stene jame obložimo s smrečjem, da bo pozimi nekoliko manj težav z glodavci. Miši so namreč zelo prebrisane in hitro najdejo dobro prezimovališče in še hrano zraven. Nato naložimo korenje, črno redkev, repo največ 40, 50 cm na visoko in vse skupaj prekrijemo s koruznico ali smrečjem. V rastlinjaku običajno to zadošča, čez lahko damo še kakšno odejo ali folijo, ki pa mora dihati, prepuščati zrak. Lahko pa na vse skupaj nasujemo zemljo, zlasti če vidimo, da se bližajo zelo nizke temperature. Taka zasipnica je dostopna tudi pozimi v snegu. Seveda je treba vedeti, da gomoljev in korenov ne nalagamo višje od 50 cm, da se spodnji zaradi teže ne poškodujejo. V ustrezne posode, napolnjene z listjem, slamo ali senom, lahko shranimo tudi gomolje dalij, gladiol in korenike kan. Potem vse skupaj še dobro zavarujemo s slamo, da ne pomrznejo. Zasipnico občasno zalijemo, da ohranjamo ustrezno vlago in kakovost pridelka. Priporočamo menjavo mest v rastlinjaku, da se izognemo boleznim in škodljivcem.

Za največji uspeh uporabite:

Bio Plantella Nutrivit Univerzal

Visokokakovostno organsko gnojilo z uravnoteženo sestavo hranil za pripravo in obogatitev tal ter naravno dognojevanje vseh rastlin.

Plantella Organik

Dolgodelujoče organsko gnojilo v obliki pelet za večjo rodnost tal in izboljšano kakovost in količino pridelka.
Za komentiranje se prijavite