Zaščita sadnega drevja

Po obilni sezoni s sadjem je pomembno poskrbeti za sadno drevje. Plodovi so si vzeli veliko hranil iz koreninskih zalog dreves, zato jih je pomembno pognojiti. Prav tako je nujno opraviti škropljenje proti boleznim in jih zaščititi pred škodljivci.

Mumije odstranimo, ker so žarišče bolezni

Odstranjevanje listja

Osnova boja proti boleznim je škropljenje, ki pa je najbolj učinkovito z rednim odstranjevanjem odpadlega listja, na katerem so okužbe. Tako listje vedno zažgemo ali vržemo v smeti, nikoli na kompost, ker tako le gojimo okužbe naprej. Z dreves odstranimo tudi vse mumije, ki so polne bolezni. Mumije so posušeni plodovi, ki so uveli in ne odpadejo z drevesa. V njih so trosi bolezni, ki naslednje leto le nadaljujejo z okužbo dreves. Poleg tega opazimo na drevju tudi zvite liste v tulec, ki tudi kar ne odpadejo z dreves. Če pa jih odpremo, vidimo notri zapredek z bubo. To je škodljivec, ki na ta način prezimuje na drevesu.

Jesensko škropljenje

V jesenskem času lahko naredimo zelo veliko za preprečevanje in uničenje bolezni na sadnem drevju. Za to uporabimo bakrov pripravek Bio Plantella Cuprovin, ki je na voljo brez izkaznice za ffs (fitofarmacevtska sredstva). Po obiranju sadja bo prišel čas za prvo škropljenje, ki ga opravimo, ko je odpadlo okoli 20 % listja in drugo, ko je odpadlo že skoraj vse listje. Škropimo v koncentraciji 20 g / 10 l vode.

Ko listje odpada, se pojavijo rane, na katerih se hitro naselijo bakterije, ki predstavljajo nova žarišča bolezni v prihodnji sezoni. Zato je zelo pomembno, da omočimo celotno drevo in tako zagotovimo, da sredstvo učinkuje po vseh razpokah na deblu in vejah. S škropljenjem tudi pospešimo dozorevanje lesa, kar pomeni boljšo odpornost na zimske temperature. Z jesenskim škropljenjem zmanjšamo vpliv bolezni, kot so škrlup, hruševa rja, breskova kodravost in mnoge druge.

Škodljivci tudi pozimi

Ker je krošnja prazna, saj je vse listje odpadlo, mislimo, da škodljivcev ni, saj nimajo kaj jesti. Vendar pa je v tem času najbolj aktiven škodljivec zimski pedic, ki v hladnem delu leta leže jajčeca po celem drevesu. Ustavimo ga tako, da deblo oblepimo z Bio Plantella Lepljivim trakom.

Mnogo pa je tudi škodljivcev, ki se iz krošnje umikajo pred mrazom na prezimovanja v tla. Te tudi ujamemo na lepljive trakove. Predvsem pri večji drevesih lepljivi trak nalepimo tudi po debelejših vejah. Presenetljivo, kako hitro se napolni s škodljivci. Trak je pomembno redno menjavati vso jesen, do prave zime.

Mreža proti zajcem

Med škodljivce pa ne spadajo le žuželke. Velik problem predstavljajo divjad in zajci, če je vrt v bližini gozda. Žičnata ali lesena ograda prepreči zajcem, da bi obgrizli deblo. Po vejah, predvsem po konicah, kjer so mladi poganjki, pa namažemo sredstvo za odganjanje divjadi, ki ga dobimo pri lovcih.

Voluhar je zelo pogost škodljivec v sadovnjaku, ki hitro naredi veliko škodo. Tudi če je uničen le del koreninskega sistema, je to lahko usodno za propad drevesa. Preganjamo ga s pastmi (voluharica), ki jih nastavljamo vse do snega. Do ene mere imajo učinek tudi rastline, ki ga odganjajo s svojim vonjem. To so narcise, ki jih posadimo jeseni pod drevo.

Proti zmrzali

Zmrzal, predvsem pozne zmrzali, pomenijo uničenje cvetov in izgubo pridelka. Zato je dobro čas cvetenja prestaviti na čim kasnejše obdobje, ker se tako lahko izognemo poznim zmrzalim. Te so v zadnjih nekaj letih naredile veliko škodo v Sloveniji. To pa bomo naredili z beležem Bio Plantella Protekt. Poleg uničenih cvetov pa spomladi pogosto opazimo grde rane, popokano lubje na deblu in debelih vejah dreves. Do tega pride, ker pozimi sonce segreje lubje čez dan, nato pa ponoči zmrzuje. Zaradi temperaturnih razlik pride do pokanja lubja. To preprečimo tako, da prebelimo deblo in debele veje s sredstvom Bio Plantella Protekt. Sredstvo bele barve odbija sončne žarke ter prepreči segrevanje debla in pokanje. Prav tako prepreči rast lišajem in mahu.

Zastirka

Mlado in občutljivo drevje pred zimo zaščitimo tudi tako, da na zemljo, nad koreninski sistem položimo debelo plast smrekovih vej. Koreninski sistem bo v suhi zimi ostal dlje časa na toplem, s čimer je zmanjšana možnost uničenja drobnih korenin. Ne pozabimo, da je sneg odličen izolator, zato deluje kot dobra zastirka za vse rastline. Nadzemni del lahko zaščitimo s koruznico. Izogibamo se uporabi koprene pri drevesih, ker ta naredi le okoli 0,5 °C razlike, a ko je mokra, pritiska na rastlino, hitro povzroči hude ozebline na lesu in celo propad.

Gnojenje

Pravi čas za založno gnojenje je jesen, ko rastlinam odpade listje. To je letos izjemno pomembno, saj so bila sadna drevesa zelo obložena s plodovi. Gnojila dodajamo pod krošnjo kjer je najmočnejša in najbolj razvejana. Hranila črpajo drobne korenine, ki so v zgornji plasti tal in največ na obodu koreninskega sistema, ki sovpada z obodom krošnje ali širše. Gnojimo tako, da z lopato privzdignemo del travne ruše in vržemo pest gnojila. Pri težkih, glinenih tleh uporabimo železen drog, s katerim naredimo luknje v tla in vanje nasujemo gnojilo. Luknje delamo v cik-cak vzorcu.

Pri posameznem sadnem drevju je treba vedeti, kakšne potrebe ima rastlina po hranilih. Potreba po kaliju (K) je enaka kot po dušiku (N). Dušik je hitro topno gnojilo, ki je pomembno za rast rastline, a jeseni gnojimo založno s poudarkom na fosforju in kaliju, ki sta počasi topni hranili. Dodajanje kalija jeseni izboljša odpornost na nizke temperature in drevesa bolje prezimijo.

Dovolj kalija pomeni večjo kakovost plodov z višjo vsebnostjo sladkorja. Zato v jesenskem času uporabimo Plantella Specialno sadjarsko gnojilo, ki vsebuje veliko kalija in fosforja. Dodani ima pa tudi mikrohranili, bor in magnezij. Bor vpliva na kakovost cvetnega prahu, kar pomeni boljšo oprašitev. Magnezij preprečuje listno bledico, saj zelena barva igra pomembno vlogo v procesih fotosinteze. Če pa želimo uporabljati le naravno gnojilo, ki še poveča humus v tleh, potem gnojimo z organskim gnojilom Plantella Organik.