Kako veliko drevo prenese vaš vrt?

Dokler je bil Slovenec kmet, je moral naravo opazovati, o njej premišljevati in spoštovati njene zakonitosti. Zdaj je prepričan, da mu tega ni več treba. Zato plačuje, tudi pri drevesih. Kupuje z očmi, ki se lepijo na lepe etikete. Kupi, ker je v akciji, pa ne ve, kaj je kupil. Ali pa kupuje rastline v trgovinah, kjer prodajalci ne vedo, kaj prodajajo.

Najprej je treba premisliti in se posvetovati, potem pa pri pravem prodajalcu ob pravem času kupiti pravo sadiko in jo na pravo mesto pravilno posaditi. Drevo sadimo za dolgo obdobje in vsak preskočeni »pravi« iz prejšnjega stavka, se nam lahko otepa.

Odločitev mora zrasti iz zemlje

Drevo raste iz zemlje. Ne iz makadamskega parkirišča, ne iz asfalta, ne iz ceste. Drevo ni kol, ki bi ga zabili dovolj globoko v tla in bo tam stalo. Drevo potrebuje za svoje korenine tla, ki dihajo, torej nepohojeno, nepovoženo in netlakovano zemljo. To je osnova za izbiro drevesa. Koliko imate takšne zemlje na vrtu?

Drevo potrebuje za korenine toliko zračnih tal, kolikor znaša tloris krošnje odraslega drevesa. Če bi radi sadili lipo, pojdite pogledat k cerkvi, kako daleč od debla sega njena krošnja. Če imate toliko prostora na vrtu, posadite lipo, sicer izberite nekaj, kar bo ostalo manjše.

Zamahovanje z roko, češ, če bo drevo preveliko, ga bomo pač obžagali, je izraz nevednosti. Veje pri drevesu niso kot nohti in lasje pri človeku. So živi udi in vsako rezanje debelejših vej je pohabljanje drevesa. Zrasle bodo nadomestne veje, ki pa ne bodo nikoli tako dobro vraščene kot prvotne. Vsako obžagano drevo postane na dolgi rok nevarno. Obžagovanje je visok in nepotreben strošek. Plačati ga morajo tisti, ki niso dovolj pametni, ko izbirajo sadiko.

Na območju korenin ne sme biti robnikov in drugih zidanih konstrukcij. Slej ko prej jih bodo korenine privzdignile. Osnovno, čeprav grobo pravilo je, da resnega drevesa ne sadimo bližje od 7 m k hiši.

Bodimo realni!

Kdor ima majhen vrt, naj ima majhne ambicije. Drevesa, ki zrastejo čez mejo in streho, bodo vedno problem. Lepo je poleti sedeti v senci, a to se da ustvariti tudi s pergolo. Velikost sadike nič ne pove o tem, kako veliko bo zrastlo drevo. Prav vsak hudič je bil enkrat majhen in ljubek! Izbirati je treba z znanjem – če nimate svojega, si dovolite svetovati.

Najboljši čas za sajenje je pozna jesen. Najbolje je sadiko kupiti v drevesnici in jo takoj posaditi. Korenine se ne smejo niti za kratek čas presušiti! S šolano sadiko z drevesničarjeve njive dobimo največ za svoj denar. S koreninsko balo kupujmo iglavce in vedno zelene listavce. Za veliko denarja se dobijo velika drevesa, a izkušnje kažejo, da je za sadike z več kot 20 cm obsega (6 cm premera) presajanje takšen šok, da jih tanjše v nekaj letih dohitijo.

Ali veste?

10 pravil za sajenje drevesa

1. Izkopljemo sadilno jamo, ki je vsaj dva do trikrat širša od koreninskega sistema sadike in nekoliko globlja od višine koreninske grude. Dno prelopatamo.

2. Oporni kol zabijemo v jamo pred sajenjem. Segati mora do prvih vej in ne višje.

3. Drevo je treba posaditi enako globoko v tla kot je raslo v drevesnici ali loncu.

5. Pri sajenju sadik, ki so rasle v loncih,  zrahljamo koreninski preplet. Morebitne kačasto zavite korenine z dna lonca odrežemo.

6. Na robu zasute sadilne jame oblikujemo sklenjen greben iz zemlje, da lažje zalivamo. Posajeno drevo zalijemo s toliko vode, da voda stoji in se zemlja zablati.

7. Posajenemu drevesu odstranimo zalomljene in poškodovane vejice in izrežemo nepravilno rastoče veje.

8.  Sadiko za dve leti privežemo k opori s široko, prožno vezjo. Vežemo v obliki osmice.

9. Prva tri leta drevesce okopavamo in plevemo in ob suši enkrat na teden izdatno zalijemo.

10. Najhujši uničevalec dreves ni lubadar, ampak kosilnica za travo v rokah prostaka. Ob košnji se ne smemo zaletavati v deblo, niti po njem tolči z nitko.

K slikam:

1 Mesto po meri drevesa: korenine se razpredajo pod travno rušo, nikjer zidov in tlakovanj.

2 Vila in sulanževka (Magnolia × soulangeana) imata že 100 let mir druga pred drugo. Posajeno po pameti!

3 Nizko drevo skladne krošnje in počasne rasti. Glog sorte Crataegus × lavallei ‘Carrierei‘.

4 Japonska češnja (Prunus serrulata 'Kanzan') lepo ozelenjuje ulični prostor. Če bi se stegovala k sosedu, bi bil hitro prepir. Posajena je bila v premalo prostih tleh in preblizu hiši. Tla pod njo se že napenjajo, še malo in bo začela treti okoliški beton.