Nasveti za ljubitelje vrtnarjenja

Posebnosti pri sajenju sadnih vrst

Davorin Gamser, univ. dipl. inž. agr.

Pravilno rast in lep razvoj zagotovimo posameznim sadnim sortam s pravilnim sajenjem. Različne vrste imajo svoje zahteve, ki jim je pametno ustreči. Pa poglejmo, kaj je pomembno.

Maline, ribez

·        Sadimo jih v dobro zračna in humusna tla. Na težjih tleh jih sadimo na grebene. Po sajenju jih prikrajšamo na cca 15 cm višine. Tako bodo iz zemlje odgnali lepi in v grm oblikovani poganjki.

  • Ne skoparimo s kompostom ali sadilnim substratom, vendar pazimo, da je ustrezno pomešan z zemljo.

Aktinidija (kivi)

  • Posajene sadike zgodaj spomladi obvezno prikrajšamo na višino cca 20 cm od tal, saj bo taka sadika močneje odgnala.
  • Prvo leto po sajenju ali pri jesenskem sajenju sadiko zaščitimo pred zimsko  pozebo.
  • Tudi aktinidija Arguta rabi za boljšo oplodnjo opraševalno sorto, tako da svetujemo sajenje ženske in moške rastline (moška rastlina aktinidije Arguta je Corneli).

Ameriške borovnice, brusnice

  • Potrebujejo zračna, kisla tla (pH 4,5) in svetlo sončno lego. Za sajenje uporabimo mešanico zemlje, kisle šote in komposta v razmerju (1 : 1 : 1). Táko mešanico damo v sadilno jamo.
  • Potrebujejo veliko vlage, a ne stoječe vode ali podtalnice. Ne pozabimo jih zalivati v poletnih sušnih mesecih, prav tako jih po potrebi zalijemo v suhih zimah brez snega.
  • Niso občutljive na nizke zimske temperature.

Breskve, nektarine

  • Breskve praviloma ne sadimo na mesto, na katerem je že prej rasla breskev.
  • Sadike takoj po sajenju močno prikrajšamo, sicer obstaja velika verjetnost, da sadika po sajenju ne bo odgnala ali pa bo odgnala zelo slabo in ostala oslabljena. 

Jablane

  • Pazimo na ustrezno  višino cepljenega mesto ob sajenju, ki mora pri jablani po sajenju gledati 10 -20 cm iz zemlje. Če je sadika posajena pregloboko, se lahko osamosvoji in njena rast postane  bujna, rodnost pa bo majhna.

Fige

  • Sadimo jih v spomladanskem času. Če jih sadimo jeseni, jih dobro zaščitimo pred zimsko pozebo.
  • Če pozimi pozebe odrasla rastlina, bo spomladi odgnala nove poganjke iz zemlje.
  • V celinskih predelih Slovenije svetujem sajenje na lepih, malo višjih vinogradniških legah. Predlagam sorto “Štajerska figa”, ki velja za eno najodpornejših fig na nizke zimske temperature.

Vinska trta

  • Sadimo jo v glavnem spomladi (marca ali aprila), da se izognemo spomladanski pozebi.
  • Cepljeno mesto naj po sajenju gleda cca 5 cm iz zemlje.

Asimina

·        Ne sadimo je na tleh, kjer rada zastaja voda.

·        Mlade sadike so dokaj odporne na zimsko pozebo.

Za komentiranje se prijavite