Kaj storimo po nakupu sadik?
Če ne bomo sadili takoj, korenine sadik čim prej vkopljemo v zemljo in
tako preprečimo njihovo izsuševanje. Pred sajenjem sadik z golo korenino celo
sadiko ali vsaj korenine za 24 ur namočimo v vodo, da zmanjšamo presaditveni
šok. Puljene sadike ne smejo biti olistane.
Najprimernejši čas sajenja
Vlončene sadike lahko sadimo na stalno mesto
skoraj vse leto (razen v vročih poletnih mesecih), saj pri presajanju na stalno
mesto ne doživijo velikega šoka. Po sajenju jih redno zalivamo, da se dobro vrastejo.Sadne vrste in sorte,
občutljive na zimsko pozebo (kaki, aktinidijo, figo, vinsko trto …), je
najbolje saditi spomladi. Če jih sadimo jeseni, jih dobro zaščitimo pred
zimskim mrazom.
Priporočene
razdalje med sadnimi sadikami
Upoštevajmo primerno vrstno in medvrstno razdaljo
med sadikami glede na bujnost in velikost posameznih sadik.
Sajenje sadnih sadik
Na vnaprej določenem mestu:
1. Izkopljemo
sadilno jamo 40 - 50 cm globine in enakega premera. Rodovitno zgornjo plast
zemlje, živico, ločimo od spodnje plasti - mrtvice. V tako izkopano sadilno
jamo nato na dno vrnemo del zemlje, mrtvice, do višine cca 15 cm pod vrhom jame
in tej zemlji dodamo eno pest Plantella Specialnega sadjarskega gnojila ter
gnojilo dobro premešamo z zemljo.
2. V
jamo postavimo sadiko in jo do vrha jame in še kakih 5 -10 cm višje (ker se bo
zemlja po sajenju še posedla) zasujemo z zgornjo plastjo zemlje - živico, ki ji
lahko dodamo organsko gnojilo Plantella Organik in sadilni substrat Plantella
Vrtna zemlja, ki ga moramo dobro premešati z zemljo v sadilni jami, in sicer v
razmerju 1 : 3 (en del sadilnega substrata, eno pest organskega gnojila in
trije deli zemlje).
3. Ko je sadika posajena, jo dobro zahodimo in zalijemo, da se korenine
bolje sprimejo z zemljo.
4. V zemljo zabijemo še količek (cca 10 -15 cm stran od sadike) in sadiko
privežemo nanj.
5. Posajeno sadiko obvezno ustrezno prikrajšamo.
Smiselna je uporaba mreže proti voluharju.
Pri sajenju lahko uporabimo tudi suh, peletiziran organski gnoj (Plantella
Organik), ki ga enakomerno potresemo okoli posajene sadike v sadilni jami, a ne
v območje korenin. Ne pretiravamo s količino briketov; uporabimo jih le eno
pest na sadilno jamo, a jih dobro premešamo z zemljo.
Peletiziran gnoj nato potrosimo tudi po
celotni površini tal okoli posajenih sadik, eno ali dve pesti v premeru enega
metra okoli sadike. Tako povečamo vsebnost organskih snovi in mikrobiološko
aktivnost v tleh, kar vpliva na boljšo rast in rodnost. Najboljši čas trosenja Plantelle
Organik je pozno jeseni, da se gnojilo pozimi razgradi in vgradi v zemljo. Gnojimo
lahko tudi s klasičnim hlevskim gnojem, a uporaba peletiziranega gnoja je priročnejša
in glede organske snovi izdatnejša: zadoščajo majhne količine, učinek pa je boljši
kot pri uporabi hlevskega gnoja.
Vzdrževanje mladih dreves
V prvem letu po sajenju je priporočljiva uporaba dušikovega mineralnega
gnojila, npr. Plantella KAN, in sicer trikrat: po sajenju ali v začetku aprila,
sredi maja in v začetku junija, vsakič po pol pesti na sadiko. Namesto
mineralnega gnojila lahko uporabimo organsko gnojilo Plantella Organik, s
katerim gnojimo dvakrat, v aprilu in maju. Okoli sadike potresemo dve pesti. Gnojilo
enakomerno potrosimo okoli sadike v premeru 1 m. Vsaj prvi dve leti po sajenju
naj bodo tla pod sadiko v premeru 50 - 100 cm plitvo obdelana - brez plevela in
trave.
Na težjih tleh, kjer se voda zadržuje dalj časa, je
smiselno sajenje na dvignjen greben, katerega
premer naj bo 1 - 1,5 m in naj bo dvignjen cca 15 cm nad višino tal, da se
izognemo gnilobi koreninskega vratu.
Slika: Pravilno posajena sadika na grebenu
Zaščita sadik po sajenju:
· pred zajcem, srno: najbolje z žično mrežo;
· pred pozebo: s koruznico, smrečjem, zimsko
kopreno, vrečo iz jute