Plumerija v domačem kotičku - Klub Gaia

Plumerija v domačem kotičku

Vik Kovačec, član

Plumerija oziroma frangipani je rod iz družine pasjestrupovk (Apocynacae).  Danes je rastlina razširjena po večjem delu Azije, Južne Amerike, Avstralije, Japonske, na otokih Pacifika in Sredozemskega morja, v Afriki jo najdemo predvsem na severu in skrajnem jugu. Največ so temu pripomogli morjeplovci in raziskovalci novega sveta.

Večinoma so to listopadna drevesa oziroma grmi. Nekatere pa so tudi zimzelene. S svojim nepozabnim, omamnim vonjem privablja opraševalce, predvsem vešče. Ta vonj je najmočnejši prav zvečer, ko ga je moč, predvsem v tropskih krajih, vonjati daleč naokoli. Cvet nima nektarja, a vendar ga vešče, medtem ko iščejo nektar, oprašijo s prenosom peloda s cveta na cvet. Plumerija vsebuje strupen bel mleček. Ob stiku z njim si je potrebno umiti roke z milom in tekočo vodo. V nekaterih državah ta mleček uporabljajo tudi v zdravilne namene.

5000 sort plumerij

Različne sorte plumerij se med seboj razlikujejo glede na barvo, velikost in obliko cvetnih listov, glede na vonj in obliko zelenih listov. Prav vsi frangipaniji ne dišijo. En izmed takih nedišečih je vsekakor Gina. Iz dneva v dan nastajajo nove sorte, za kar so zaslužni predvsem gojitelji na Tajskem.  Če vas pot zanese v tiste kraje, se vam splača ogledati katero izmed mnogih drevesnic (kontakt lahko dobite tudi pri meni). Ali pa vsaj obiščete cvetlično tržnico v glavnem mestu Bangkoku.

Še vedno sta na svetu največkrat videni sorti: Celadine (Plumeria Rubra) ter Singapore Obtusa (Plumeria Obtusa), ki pa je ena najzahtevnejših za vzgojo, saj je zelo občutljiva na temperaturne spremembe. Ob nenadnem znižanju se nenavadno hitro odzove in na steblu se kmalu pojavi t.i. črni tip, ki pa po navadi žal vodi h gnitju in obenem odmiranju rastline. Drugače pa obstaja nekje 12 vrst.

Vzgoja in rast

Plumerije so zelo prilagodljive in skromne ter hvaležne rastline. Zelo rade imajo svetlobo, toploto in sonce. Sonce je namreč tisto, ki ima glavno besedo in vpliv na plumerijo. Več kot rastlina dobi sonca in toplote, močnejši je njen vonj in intenzivnejša je barva cveta. Pri nas jo lahko gojimo kot posodovko.

Zemlja mora biti dobro prepustna in odcedna, saj bi zadrževanje vode ob koreninah hitro pripeljalo do gnitja in odmiranja rastline. Sam za gojenje v loncih uporabljam mešanico substrata iz kokosovih vlaken (40%), perlita (40 %)  in šot (20 %).

V sezoni rasti in cvetenja rastlina potrebuje poleg rednega zalivanja tudi dodatek gnojil. Uporabljam izključno samo gnojila, katerih NPK je čimbolj v ravnovesju (npr 11-11-13).

Dvakrat  do trikrat na leto (v poletnem času) priporočam tudi uporabo grenke soli, saj dodatek magnezijevega sulfata blagodejno vpliva na rast rastlin.

S prihodom jeseni začnejo listi na plumeriji rumeneti, zato je vsakršen strah odveč, da je z njo kaj narobe. Rastlina nam sporoča, da počasi prihaja njen čas počitka. Pred tem poskrbimo, da odstranimo vse porumenele liste, ko jih kar odrežemo. Ko pade nočna temperatura pod 12 stopinj Celzija, svetujem, da rastlino prestavite v notranje prostore. Vendar je treba biti pozoren na pršice, v kolikor ste plumerijo postavili v prostor s suhim zrakom iz centralne kurjave.

Ali ste vedeli?

Med počitkom plumerij nikoli ne zalivamo! Namesto tega jo lahko orosimo enkrat do dvakrat na teden.  V pršilko lahko dodate tudi sredstvo  proti pršicam. Edina izjema so zimzelene plumerije in pa tiste, ki nočejo k počitku ter tiste rastline, ki v dobi počitka poganjajo liste ali cvetijo!

Ko želja postane odvisnost

Moji začetki gojenja plumerije segajo v leto 2002, ko sem svoje (prve) tri 'Celadine' posadil v navaden, doma narejen substrat. Znanje sem iskal po medmrežju, o rastlini takrat ni bilo mogoče dobiti veliko podatkov. Pravijo, da vaja dela mojstra, če mojster dela vajo :) in zato sem moral narediti veliko ponovitev. Zbirka je počasi, a vztrajno rastla in danes obsega preko 80 različnih sort frangipanijev ter 3 različne vrste (P. Pudica, P. Rubra in P. Obtusa). Nekoč  bom imel ogrevan rastlinjak, da bom še povečal  svojo zbirko, predvsem pa me pred zimo ne bo skrbelo.  Sedaj po hiši in  po hodniku izkoristim sleherno prosto mesto  za prezimovanje. To je moja velika nočna mora...

Ob pravih, optimalnih pogojih ima plumerija zares neverjetno moč reprodukcije in regeneracije. Lanska toča je za seboj pustila grozljivo razdejanje. Letos pa se je več kot 90% rastlin opomoglo in obnovilo. 

Vsi tisti, ki ste vzgojili svoje prve frangipanije iz semen, morate vedeti:  Ko se končno zgodi tisti dan in vam rastlina zacveti, to še ne pomeni, da bo vsako naslednje leto imela ta plumerija isto barvo, vonj, velikost in obliko cveta kot jo je imela pri prvem cvetenju. Ne! Šele tretje cvetenje je odločilno in tisto pravo, kjer pridejo vsi atributi cveta na plano in rastlino spremljajo v prihodnosti.

Za vsa vprašanja na temo plumerij smo na voljo na www.plumerija.si/ www.frangipani.si.

Za komentiranje se prijavite