Nasveti za ljubitelje vrtnarjenja

Podaljšajmo rastno sezono rastlin

Nevenka Breznik, univ. dipl. inž. agr.

Rastna sezona večine vrtnin se v oktobru počasi zaključuje in na vrtu bodo nezavarovane pred mrazom ostale samo še najbolj trpežne.  Kljub temu pa lahko z nekaterimi preprostimi rešitvami in pripomočki prispevamo k temu, da bodo vrtnine nepoškodovane preživele na prostem tudi tiste bolj mrzle mesece.

Zastirka

Zastirka je preprosta in poceni rešitev, s katero zastremo tla in življenje v njih pred najhujšim mrazom. V ta namen lahko uporabimo posušeno travo, odpadlo neokuženo listje, slamo, ostanke rastlin ali kompost. Zastirko uporabimo med posevki ohrovta pa tudi med solatnicami. Še bolj pomembno pa je, da zastremo gola tla, saj na ta način zmanjšamo izpiranje tal in izboljšamo pogoje koristnim živalicam v tleh, ki pripomorejo k razgradnji organskih snovi. Zastirko potresemo vsaj 5 cm na debelo in jo sproti obnavljamo, ko se razgradi.

1.    Koprena

Tudi prekrivanje vrtnin s kopreno lahko jeseni podaljša obdobje rasti na prostem. Koprena je narejena iz lahkega tkanega materiala in zagotavlja optimalno prepustnost vode, zraka in svetlobe. Omogoča tudi zadrževanje toplote. Za jesensko uporabo je primerna t.i. zimska, debelejša tkanina. Tkanino razprostremo čez vrtnine in pri tem pazimo, da jih ne polomimo. Ob straneh naložimo kamne ali jo vkopljemo v zemljo, da je ne odnese veter.

Okoli poznih setev lahko npr. položimo plast slame, nato pa še prekrijemo z zimsko kopreno in naredili smo vse, da bodo rastline manj izpostavljene mrazu.

Agrokoprena deluje tako, da ohrani ob zemlji plast čez dan ogretega zraka. Zato še posebej dobro deluje jeseni, ko je zemlja ogreta. Takrat blaži temperaturne razlike med dnevom in nočjo.

2.    Visoka greda

Visoka greda je dvignjena gredica, pri kateri na drenažno plast vej in ostalega zračnega materiala naložimo narobe obrnjeno travno rušo in veliko organske snovi ter kvalitetno zemljo. Organska snov, ki počasi razpada, sprošča v okolico nekaj toplote in tako lahko vrtnine v taki gredici ostanejo na prostem nekoliko dlje kot na običajnih gredah. Poleg tega se dvignjene grede ravno zaradi svoje višine prej ogrejejo.

3.    Zvonovi

Vrtnarski zvonovi so lahko stekleni, še pogosteje pa so narejeni iz prosojne ali matirane plastike, ker so tako lažji in se ne razbijejo. Z njimi lahko, odvisno od velikosti, prekrijemo posamezne rastline ali celo gredico.

4.    Hladna greda

Je v bistvu večji zaboj s prozornim oknom na vrhu, okvirom iz različnega materiala, največkrat je to les in brez dna. Škatlo ali zaboj preprosto položimo na gola tla in vanjo posejemo ali posadimo vrtnine. Kadar nastopi mraz, je dobro tako gredo še dodatno zavarovati s plastjo slame ali kakšno odejo.

5.    Tunel

Tudi tuneli so preprosta rešitev za vrtnine, ki jih varujemo pred mrazom. Sestavljeni so iz lokov, čez katere razprostremo polietilensko folijo lahko pa tudi kopreno. Ob toplih dneh je potrebno folijo odgrniti in prostor prezračiti. Če je tunel prekrit s folijo, bo potrebno urediti zalivanje. Nizek tunel lahko postavimo sami tako, da v tla zapičimo vrsto polkrožnih lokov, lahko so to tudi vrbove veje, čez katere napeljemo folijo. Dobro je, če je folija nekoliko daljša, da jo lahko vse naokrog obtežimo z zemljo ali kamni. 

V praksi za gredico, veliko približno 5m in široko dober m, potrebujemo 9 lokov ali palic, dolgih med 2 in 2,5 m. Sedem lokov zapičimo ob rob gredic v razdalji približno 80 cm, dva loka pa bosta zunanja in bosta služila za obtežitev folije

V tunelu pozno jeseni zelo dobro uspevajo motovilec, špinača, zimska solata, radič, brokoli, kolerabica, endivija, cvetača, čebula, zelje in še marsikaj.

6.    Rastlinjak

Rastlinjak je zavarovan prostor na vrtu, ki je za postavitev, vzdrževanje in tudi cenovno nekoliko zahtevnejša možnost. Če ga potrebujemo samo za podaljšanje rastne sezone vrtnin, ga ne bomo ogrevali, če pa želimo v njem tudi vzgajati sadike, ga lahko ogrevamo. Za vrtnarje začetnike, bo za začetek dovolj neogrevan rastlinjak. Naj bo kakovosten, kar pomeni, da mora biti ogrodje trdno in čvrsto, da ga ne bo odnesel že malo močnejši vetrič. Drugi pogoj je čim boljše zračenje, s katerim preprečimo, da bi se znotraj prostora pojavila previsoka vlaga, z njo pa tudi številne glivične bolezni. Potrebno je namreč vedeti, da se v manjših rastlinjakih temperatura v sončnih dneh dvigne tudi nad 30 stopinj in to celo pozimi.

Rastlinjak vedno postavimo na sonce, po možnosti v smeri V-Z.  Če je le možno, poiščemo zavetrno lego. Uredimo tudi dostop do vode.

      Mešani posevki tudi v zavarovanih prostorih

V zavarovanih prostorih je včasih še bolj kot na prostem pomembno, da sadimo vrtnine v mešanih posevkih, saj je zemlja tam še bolj neenakomerno obremenjena. Tako lahko npr. jeseni posejemo skupaj z zimsko solato še mesečno redkvico, med čebulo pa npr. posejemo peteršilj.

Za komentiranje se prijavite