Zastirka
Zastirka je preprosta in poceni rešitev, s katero zastremo
tla in življenje v njih pred najhujšim mrazom. V ta namen lahko uporabimo
posušeno travo, odpadlo neokuženo listje, slamo, ostanke rastlin ali kompost.
Zastirko uporabimo med posevki ohrovta pa tudi med solatnicami. Še bolj
pomembno pa je, da zastremo gola tla, saj na ta način zmanjšamo izpiranje tal
in izboljšamo pogoje koristnim živalicam v tleh, ki pripomorejo k razgradnji
organskih snovi. Zastirko potresemo vsaj 5 cm na debelo in jo sproti
obnavljamo, ko se razgradi.
1. Koprena
Tudi prekrivanje vrtnin s kopreno lahko jeseni podaljša obdobje
rasti na prostem. Koprena je narejena iz lahkega tkanega materiala in
zagotavlja optimalno prepustnost vode, zraka in svetlobe. Omogoča tudi
zadrževanje toplote. Za jesensko uporabo je primerna t.i. zimska, debelejša tkanina.
Tkanino razprostremo čez vrtnine in pri tem pazimo, da jih ne polomimo. Ob
straneh naložimo kamne ali jo vkopljemo v zemljo, da je ne odnese veter.
Okoli poznih setev lahko npr. položimo plast slame, nato pa
še prekrijemo z zimsko kopreno in naredili smo vse, da bodo rastline manj
izpostavljene mrazu.
Agrokoprena deluje tako, da ohrani ob zemlji plast čez dan
ogretega zraka. Zato še posebej dobro deluje jeseni, ko je zemlja ogreta.
Takrat blaži temperaturne razlike med dnevom in nočjo.
2. Visoka
greda
Visoka greda je dvignjena gredica, pri kateri na drenažno
plast vej in ostalega zračnega materiala naložimo narobe obrnjeno travno rušo
in veliko organske snovi ter kvalitetno zemljo. Organska snov, ki počasi
razpada, sprošča v okolico nekaj toplote in tako lahko vrtnine v taki gredici
ostanejo na prostem nekoliko dlje kot na običajnih gredah. Poleg tega se
dvignjene grede ravno zaradi svoje višine prej ogrejejo.
3. Zvonovi
Vrtnarski zvonovi so lahko stekleni, še pogosteje pa so
narejeni iz prosojne ali matirane plastike, ker so tako lažji in se ne
razbijejo. Z njimi lahko, odvisno od velikosti, prekrijemo posamezne rastline
ali celo gredico.
4. Hladna
greda
Je v bistvu večji zaboj s prozornim oknom na vrhu, okvirom iz
različnega materiala, največkrat je to les in brez dna. Škatlo ali zaboj
preprosto položimo na gola tla in vanjo posejemo ali posadimo vrtnine. Kadar
nastopi mraz, je dobro tako gredo še dodatno zavarovati s plastjo slame ali
kakšno odejo.
5. Tunel
Tudi tuneli so preprosta rešitev za vrtnine, ki jih varujemo
pred mrazom. Sestavljeni so iz lokov, čez katere razprostremo polietilensko
folijo lahko pa tudi kopreno. Ob toplih dneh je potrebno folijo odgrniti in
prostor prezračiti. Če je tunel prekrit s folijo, bo potrebno urediti
zalivanje. Nizek tunel lahko postavimo sami tako, da v tla zapičimo vrsto
polkrožnih lokov, lahko so to tudi vrbove veje, čez katere napeljemo folijo.
Dobro je, če je folija nekoliko daljša, da jo lahko vse naokrog obtežimo z
zemljo ali kamni.
V praksi za gredico, veliko približno 5m in široko dober m, potrebujemo
9 lokov ali palic, dolgih med 2 in 2,5 m. Sedem lokov zapičimo ob rob gredic v
razdalji približno 80 cm, dva loka pa bosta zunanja in bosta služila za
obtežitev folije
V tunelu pozno jeseni zelo dobro uspevajo motovilec, špinača,
zimska solata, radič, brokoli, kolerabica, endivija, cvetača, čebula, zelje in
še marsikaj.
6. Rastlinjak
Rastlinjak je zavarovan prostor na vrtu, ki je za postavitev,
vzdrževanje in tudi cenovno nekoliko zahtevnejša možnost. Če ga potrebujemo
samo za podaljšanje rastne sezone vrtnin, ga ne bomo ogrevali, če pa želimo v
njem tudi vzgajati sadike, ga lahko ogrevamo. Za vrtnarje začetnike, bo za
začetek dovolj neogrevan rastlinjak. Naj bo kakovosten, kar pomeni, da mora
biti ogrodje trdno in čvrsto, da ga ne bo odnesel že malo močnejši vetrič.
Drugi pogoj je čim boljše zračenje, s katerim preprečimo, da bi se znotraj
prostora pojavila previsoka vlaga, z njo pa tudi številne glivične bolezni. Potrebno
je namreč vedeti, da se v manjših rastlinjakih temperatura v sončnih dneh
dvigne tudi nad 30 stopinj in to celo pozimi.
Rastlinjak vedno postavimo na sonce, po možnosti v smeri
V-Z. Če je le možno, poiščemo zavetrno
lego. Uredimo tudi dostop do vode.
Mešani posevki tudi v zavarovanih prostorih
V zavarovanih prostorih je včasih še bolj kot na prostem
pomembno, da sadimo vrtnine v mešanih posevkih, saj je zemlja tam še bolj
neenakomerno obremenjena. Tako lahko npr. jeseni posejemo skupaj z zimsko
solato še mesečno redkvico, med čebulo pa npr. posejemo peteršilj.