Nasveti za ljubitelje vrtnarjenja

10 rastlin z barvitimi listi jeseni

Rock Finale, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Največkrat na vrt gledamo kot na kotiček, kjer pridelujemo hrano, redkeje kot zatočišče za uživanje, druženje in šele na zadnjem mestu se začnemo pogovarjati o barvah v vrtu. Ko govorimo o barvah, krajinski arhitekti največkrat pomislimo na čudovito jesenko barvitost drevnine (grmovnic in dreves). Tokrat bom predstavil 10 meni najljubših jesenskih lepotic z najlepšimi barvami jesenskega listja.

Rdeči javor

(Acer rubrum 'Franksred')

Je eden lepših javorjev. Drevo, ki zraste do 15 m v višino in nekje do 11 m v širino in ima stožčasto obliko krošnje. Zeleno spomladansko listje se na jesen obarva od intenzivne oranžne do purpurno rdeče. Je nezahteven glede tal in primeren za soliterno sončno zasaditev.

Japonski cercidifil

(Cercidiphyllum japonicum)

Je manjše, pogosto večdebelno drevo ali večji grm. Dobro uspeva na svežih, bogatih tleh. Ima gosto krošnjo in okroglasto oblikovane rdečkasto zelene liste, ki se v jeseni pobarvajo rumeno in ko odpadajo, dišijo po karameli. Zraste v  višino do 15 m in nekje do 12 m v širino. Je nezahteven glede tal in primeren za soliterno zasaditev.

Šmarna hrušica

(Amelanchier lamarckii)

Je visok večdebelni listopaden grm. V mladosti ima pokončno rast, pozneje postane širši z dežnikasto krošnjo in rahlo povešavimi vejami. Bogato cveti v aprilu, julija se pojavijo užitne, sladke in sočne jagode. Plodovi so uporabni za marmelade, sokove, kompote. Mladi listi so bakreni, pozneje zeleni, jeseni se obarvajo oranžno-rdeče.  Šmarna hrušica je odporna na mraz in veter, dobro prenaša urbana okolja in sušo. Sadi se posamezno (kot soliter) ali v skupine.

Rdeči hrast

(Quercus coccinea 'Splendens')

Je drevo, ki doseže višino do 20 m, širino pa do 15 m. Rdeči hrast je primeren za mestno klimo, za drevorede in parke, pa tudi za večje vrtove. Glede tal je nezahteven, a mu bolj prijajo odcedna apnenčasta tla. Spomladansko zeleno listje na jesen spremeni barvo v čudovito intenzivno rdečo.

Ambrovec

(Liquidambar styraciflua 'Worplesdon')

Je srednje visoko drevo s 15 m visoko in 12 m široko krošnjo. Gre za drevoredno drevo, ki je čudovito tudi kot soliter. Listi so na prvi pogled podobni listom javorja. Tudi laikom prepoznavanje ni težko, ker ima v primerjavi z javorjem bolj robato lubje. Na pomlad ima svetlo zelene liste, ki se na jesen obarvajo v škrlatno rdeče ter zelene plodove, ki se na jesen obarvajo v rjavo-zeleno barvo.

Tulipanovec

(Liriodendron tulipifera)

Je čudovit velikan, katerega cvetovi spominjajo na tulipanove, od tod tudi ime. Tudi listi malo  spominjajo na tulipane (predvsem na otroške risbe tulipanov). Zraste do 25 m visoko in do 15 m v širino. Prijajo mu odcedna in bolj apnenčasta tla. Spomladansko listje je svetlo zeleno do rumeno-zeleno, preko poletja potemni in na jesen dobi čudovito zlato rumeno barvo. Poleg listja ima tudi zanimivo bež rumenkasto lubje.

Nisa

(Nyssa sylvatica)

Je do 20 m visoko in do 12 m široko drevo, ki izvira iz vzhodnega dela S Amerike. Preko leta ima svetleče zelene liste, dolge od 5 do 13 cm, široke pa od 2,5 do 7 cm, ki se na jesen obarvajo v krasno oranžno-rdečo do škrlatno barvo. Vrsta je v naših krajih prezimno trdna.

Rdečelistna japonska češnja

(Prunus serrulata 'Royal Burgundy')

Je le ena iz vrste čudovitih okrasnih češenj. Končno višino in širino doseže pri 10 m. Skozi celo leto ima  rdeče liste, katerih odtenki prehajajo od vrtnično purpurnih na pomlad do temno rdeče barve gozdnih sadežev jeseni.  Zanimiv je tudi zimski pogled na rjavo lubje z rdečkastimi žilami.

Dvokrpi ginko

(Ginkgo biloba)

Je drevo, ki ga ni potrebno posebej predstavljati, saj je splošno znan po zdravilnih učinkovinah. Vsekakor je mogočni iglavec, ki zraste do 20 m v višino. Je nezahteven glede tal in primeren za velike vrtove ali parkovne soliterne zasaditve. Značilni listi se na jesen obarvajo v karamelno rumeno barvo. Ginko je edini iglavec z listi in je živi fosil. Primeren je tudi za ljubitelje bonsajev, saj dobro prenaša ukrivljanje. Manjše sorte so primerne tudi za gojenje v posodi in za manjše, atrijske vrtove.

Močvirska cipresa

(Taxodium distichum)

Je poleg dvokrpega ginka drugi iglavec, ki ga predstavljam. Zanimivo drevo z do 1 m visokimi koreninskimi izrastki zraste do 20 m v višino, ima metasekvoji podobne iglice, ki so na pomlad svetlo zelene barve, preko poletja potemnijo in se na jesen obarvajo rumeno-oranžno do rjavo-oranžno in pred zimo odpadejo. Močvirska cipresa ima rada namočena, močvirnata tla s stoječo vodo, a odlično prenaša tudi bolj suhe predele. Je zimsko trdna rastlina, ki prenese do -30 stopinj in je zato primerna za sajenje tudi v severnih predelih Slovenije.

Za komentiranje se prijavite