Ali imate ježa v vrtu? - Klub Gaia

Ali imate ježa v vrtu?

Ivan Esenko

Beloprsi jež (Erinaceus europaeus), v nadaljevanju jež, spada med ključne živalske prebivalce vrtov. Dejaven je predvsem ponoči, zato ga lahko le malokrat vidimo. Vsakdo pa je zagotovo videl več povoženih ježev kot živih. So namreč toploljubne živali, kajti igličasta obleka jim ne pomeni bogve kako učinkovite toplotne zaščite.

Ko od sonca segrete asfaltirane ceste ob večerih oddajajo toploto, se radi zatečejo nanje, da bi se pogreli, kar pa je zanje največkrat usodno. Edina obramba ježu so bodice, ki pa mu v tem primeru ne morejo prav nič pomagati.

Glavno hrano mu predstavljajo: talni členonožci, mladiči glodavcev, goli polži, uspešen je tudi pri lovu na kače, tudi strupene. V vlažnih tleh stika za deževniki in si s smrčkom iz vrtnih tal narije deževnike, strune in ogrce. Občasno ugrizne tudi v prezrelo sadje, ki leži v sadovnjaku. Samo v pravljicah drži, da prenaša hruške na svojih bodicah, medtem ko mnogo ljudi naivno verjame, da to drži tudi v resnici. Jež je lahko reden obiskovalec posode s hrano psa ali mačke, kjer ni prav nič izbirčen. Prehranjuje se z briketirano hrano, pa tudi s kuhinjskimi ostanki. Mleko mu škoduje, ker povzroča drisko, zato lahko posledično pogine za dehidriranostjo.

Kjer se dobro počuti

Bolj kot s hrano pa mu lahko pomagamo s postavitvijo zatočišča. Na podeželju se jež zlahka znajde sam. Dan preživi v vznožju skladovnice drv, se zateče v drvarnico, senik ali hlev, medtem ko v mestnih vrtovih le stežka najde varen kotiček. Če mu postavimo hiško bodisi iz lesa, kamna ali zložene opeke, pokrite s preprosto strešico, se bo slej ko prej odzval na povabilo. Seveda pa ga bomo s preverjanjem pregnali, zato hiško za ježa pustimo pri miru in je ne odpirajmo. Tudi v vznožju kompostnika se bo dobro počutil, v zavetju trohneče organske mase bo celo uspešno prezimil. Jež prezimi v mirujočem stanju (hibernacija). Srčni utrip in dihanje se mu takrat zmanjšata, telesna temperatura pa se spusti na zgolj 4 stopinje Celzija. Ob zimskih otoplitvah se lahko za krajši čas prebudi in pokuka tudi ven iz svojega prezimovališča.

Nevarnosti

Ježa ne ogrožajo samo ceste. Tudi kemična sredstva, ki so v rabi na vrtu, jih mnogo pokončajo, svoj konec pa najdejo tudi v vodnih motivih na vrtovih, ki nimajo urejene plitvine, kar omogoča kopenskim živalim, da zapustijo vodo. Jež včasih tudi zaplava, zlasti takrat, kadar je oblegan od zunanjih zajedavcev, na primer bolh. Če po krajši kopeli, ki si jo je privoščil, vode ne bo mogel zapustiti, se bo kajpada utopil.

Za komentiranje se prijavite