Navadna potonika (Paeonia officinalis) je srednje velika, do
enega metra visoka košata listopadna zelnata trajnica z velikimi, pernato
deljenimi dolgopecljatimi povešenimi listi. Pritlični listi so sestavljeni iz
več delov, ki so običajno ponovno deljeni v dve ali tri krpe. Spodaj so šibko
dlakavi in svetlo zeleni, zgoraj pa goli in temno zeleni. Enostavni dišeči
cvetovi imajo po pet večinoma neenakih čašnih listov ter med pet in deset
venčnih listov, dolgih do pet centimetrov. Med številnimi rumenimi prašniki se
stiskata po dva ali trije pestiči.
Različni barvni odtenki cvetov
»Barvitost cvetov navadne potonike se zaradi njene
množičnosti precej spreminja. Najdemo primerke, kjer so cvetovi povsem rdeče,
rožnato ali le še rahlo rožnato obarvani ali pa so že kar belkaste barve.
Največ je različnih rožnatih prehodov. Velikost in število cvetov na posamezni
rastlini sta prav tako zelo različna, vsekakor pa je to pogojeno s starostjo
rastline. Potonike so dolgožive rastline in preživijo tudi človeka; starejše
kot so, več je na njih velikih cvetov in šop – navidezni grm – se iz korenike
vsako leto bolj razrašča. Čeprav na visokih kraških predelih in v slovenski Istri
zime niso prav nič mile in tudi snega se tam nasuje, pa se potonike kar same
zaščitijo pred mrazom. Med suho travo padejo na tla njihovi listi in tam
ostanejo preko zime ter šele spomladi počasi razpadejo. To je malo, a dovolj
kritja za koreniko, ki je zasidrana globje v zemlji in sega več ali manj ravno
navzdol, tako da ji zmrzal ne more do živega,« opisuje posebnosti te
spomladanske lepotice vodja ljubljanskega univerzitetnega Botaničnega vrta dr.
Jože Bavcon.
Najbolj znana rastišča navadne potonike pri nas so kraške
planote (Vremščica, Nanos, Slavnik, Čaven), mi pa smo jo občudovali na pobočju
Soviča zahodno od Cola. Poleg navadne v Sloveniji uspeva le še velelistna
potonika, ki je ime dobila po veliko večjih in manj deljenih listih. Zaradi
zaraščanja njunega življenjskega prostora in nabiralske privlačnosti so obe
vrsti v občini Sežana zavarovali že leta 1969, v vsej državi pa leta 2004.