Iglavci – nepogrešljivi del vrta

Že sami iglavci so lahko zelo privlačni s svojo barvo, teksturo in obliko. So izredno raznolika skupina rastlin in mnogo bolj uporabna v oblikovanju vrta ter veliko več kot le božično drevo. Raznolikost iglavcev je zelo cenjena pri načrtovanju domačega obhišnega vrta. Niso tradicionalno primerni le za predvrt, tamveč  so mnogo več: razkošje struktur, barv, oblik in zimskega poprha. Iglavci dandanes postajajo čudovite podobe ob vodnih skulpturah in večjih kamnih.

Domač obhišni vrt mora biti po eni strani privlačen, a hkrati ne preveč poln iglavcev. Velikokrat se namreč v praksi pojavljajo vrtne zasaditve s preveliko količino iglavcev, ko z njimi zakrijemo listavce, trajnice in čebulnice. Tako druge skupine rastlin ne pridejo do svoje veljave.

Kadar načrtujemo vrt z iglavci, je treba vedeti dvoje:

1. Izbrati pravo rastlino za prostor
2. kombinirati  z različnimi oblikami iglavcev

Dobro načrtovani in oblikovani vrtovi zimzelenih rastlin so lahko zelo prostorni, zanimivi, markantni in tudi umetniški. Dominantne rastline in osamelci potrebujejo dovolj prostora in primerno trinožno oporo. Tudi pri oblikovanju vrta, v katerega vnašamo iglavce, velja načelo manj je več. Vrt načrtujemo tako, da ima središčno točko z iglavcem, ki izstopa. Po navadi so to rastline posebnih oblik. Za osamelec so primerne povešave oblike, kot na primer povešava smreka (Picea abies ‘Inversa’)ali povešava atlaška cedra  Cedrus atlantica ‘Pendula’, prav tako je lahko osamelec stebrasta rastlina, kot je stebrasta tisa, še posebej različica z zlatim poprhom Taxus baccata'Fastigiata Aurea' ali kak stebrasti rdeči bor Pinus sylvestris 'Fastigiata'. Kot osamelci so zelo primerni vsi iglavci izpeljank topiary, pri katerih raste več vej iz glavne in na teh strižene krogle, visokocepljeni bori  Pinus'Marie Bregeon' ali visokocepljene tise Taxus baccata. Pri manjših vrtovih načrtujemo le eno težiščno oz. Izstopajočo točko, pri večjih in bolj razgibanih vrtovih lahko ustvarimo več manjših, poudarjenih točk, vendar se morajo smiselno estetsko in oblikovno dopolnjevati in povezati. Če imamo malo prostora, pa lahko uporabimo gnezdasto smreko Picea abies 'Nidiformis' ali njeno srebrno različico Picea pungens 'Glauca Globosa' mini ruševje različnih sort Pinus mugo 'Mops', P.m. 'Mini Mops', P.m.'Benjamin' ali hitreje rastoča sorta P.m. 'Pumilio'), stožčaste smreke Picea glauca 'Conica' in podobno. Zelo primerna za manjše vrtove je zelo redka slovenska sorta jelke – Brinarjeva jelka Abies alba 'Brinar'. Gre za naravni mutant, ki je nastal v naravi, v okolici Rakitne in je do nedavnega rasla v naravnem rastišču. Gre za zelo cenjeno, kompaktno, gosto in stebrasto razrast ter izjemno estetsko rastlino. Posebej lep osamelec je tudi povešava jelka Abies alba 'Spiralis'.

Ko določimo vrtu stil in obliko, je pomembna tudi kakovost sadik iglavcev. Pri iglavcih bodimo pozorni na začetno velikost sadike, saj z razliko od zelnatih trajnic rastejo praviloma počasi, njihova letna prirast je med 2 in 10 cm (redkeje 15). Če kupujemo sadike do višine 2 m, jih je smiselno kupiti v loncu, višje sadike pa tudi v balirani koreninski grudi. Pri slednjih mora biti gruda čvrsta, primerno velika glede na rastlino, zlasti pri iglavcih, ki imajo eno glavno korenino. Za vrt, v katerem prevladujejo iglavci, moramo prav tako dosti pozornosti posvetiti izbiri drugih rastlinskih skupin (listavcev in trajnic). Iglavec dobi posebno veljavo, če v njegovo bližino zasadimo rastlino rdečih odtenkov, bodisi kot podrast trava rdečelistna imperata ali kot zaslomba oz podlaga Acer palmatum. V bližino pritlikavih vrst iglavcev ne sadimo visokih grmovnic ali zelnatih trajnic.

Seveda je ob sajenju pomembno uporabiti ustrezno prst in redno uporabljati gnojilo za iglavce z magnezijem in mikroelementi, ki bo zagotovilo zdravo, temno bravo iglic.