Koristna zastirka iz divjih rastlin

Zemlja, ki je naše prvo in najbolj pomembno orodje na vrtu, je občutljiva. Rastline bodo zdrave samo, če bo zračna, vlažna in živa. Vse to pa v poletni vročini, v pomladanskih in jesenskih neurjih zagotavlja prav zastirka. Rastlina  lahko hranila dobijo samo, če so v okolici njihovih korenin prisotni tudi številni in različni mikroorganizmi. Ti pa ne marajo poletne vročine. Ko sonce pripeka, se tudi zemlja preveč segreje. V takih razmerah pa tudi korenine  rastlin ne funkcionirajo normalno. Tako so rastline v stresu ne samo zaradi previsokih temperatur, ampak tudi zato, ker nimajo dovolj hranil. Če zemljo zasenčimo z zastirko, bo hladnejša. Zastirka prepreči izhlapevanje, zemlja ostaja dalj časa vlažna. Pri tem pa z vodo tudi varčujemo. To, da prekrita tla ne omogočajo rasti plevelov, je samo dodatna prednost zastirke. V ta namen bi morala biti zastirka precej debela, kar pa pogosto ni najboljše.

Med naravnimi zastirkami se lahko odločite za suhe ali zelene, sveže zastirke. Med suhimi najbolj poznate seveda slamo, lahko sušite tudi travo, a odlična suha zastirka je tudi gozdna praprot. Suhe zastirke imajo nekaj prednosti, pa tudi nekaj slabosti. Prednost slame je še, da se močno segreva in toploto ponoči vrtninam tudi vrača. Zato je odlična spomladanska zastirka okoli mladih, še občutljivih sadik plodovk. Slabost pa je, da je poleti prevroča, predvsem pa, da v njej pogosto najdejo zatočišče in skrivališče tudi polži. Če je to slabost, saj tako vemo, kje jih podnevi najti in pobrati. Slamo lahko pomešate s suho gozdno praprotjo (tako navadna kakor orlova prideta v poštev) ali svežimi bezgovimi listi, pa boste polžem zasmradili skrivališče.

Še eno slabost imajo suhe zastirke. Vsa suha organska masa, tudi slama in seno, za začetek razgradnje potrebuje dušik. Zato si morajo rastline dostopen dušik deliti s to zastirko. V številnih poskusih je bilo dokazano, da je pridelek pod slamnato zastirko nekoliko nižji. Pomagate si lahko tudi tako, da zalivate rastline  in zastirko z namočenimi koprivami ali kompostom. Sama bi spomladi in jeseni zagotovo dala prednost suhim zastirkam.

V poletni vročini imajo več prednosti pred suhimi. So hladnejše in že takoj po nameščanju zemljo ohladijo. Sokovi, ki iztekajo in porezana zelena masa, vsebujejo hranila, zato  tako prekrivanje tal pomeni tudi rahlo gnojenje. V njih se polži le redko zadržujejo, saj jim ne ustreza vonj razpadajoče zelene mase.

Najprej naj zanikam dva mita, zaradi katerih mnogi ne želijo zelenih zastirk:

Nekatere rastline kot zastirka lahko še dodatno okrepijo koreninske sisteme naših rastlin, lahko celo odvračajo škodljivce.

Omenila sem že uporabo gozdne praproti za zastirko. Ta vsebuje določene kemične snovi, ki so za polže zelo neprijetne, da ne rečemo strupene. Prav tako odvračajo tudi talne škodljivce, kot so koreninske uši in celo strune. Nekateri poročajo, da je tudi jajčec škodljivih muh manj, če so tla okoli rastlin  zastrta s praprotjo. Ker prihaja čas porove zavrtalke (muhe), izkoristite kakšen dan za izlet v gozd, pri tem pa si narežite samo  toliko praproti, kot jo potrebujete. Ne ropajte narave s pretiravanjem.

Zastirka iz pokošenih kopriv ali gabeza pomeni dodatno gnojenje z dušikom, kalcijem in s kalijem pri slednjem. Obe rastlini  sta znani po tem, da ju namakamo in z vodo pravzaprav tudi gnojimo. Podoben, čeprav manjši učinek dosežemo tudi, če ju uporabljamo kot zastirko. 

Okoli nas je povsod tudi veliko  bezga. Zastiranje tal z bezgom bo vsaj v začetku  nekoliko zavrlo polžem pot na vrt. V ta namen bi bilo potrebno  zastirko obnavljati vsaj tedensko. Saj s sušenjem ta učinek izgine. Polžem smrdi tudi bela gorjušica. Ker je to tudi odlična rastlina  za zeleni podor, jo lahko sejete vse poletje in dodajate drugim zastirkam, da bo polžev vsaj nekaj manj. Po mojih izkušnjah se je najbolje obnesla gozdna praprot. Podobno deluje tudi preslica, v tem primeru je lahko tudi močvirska. Tudi koreninskih uši je manj, vonja naštetih divjih rastlin ne marajo niti bolhači, lahko pa uporabljamo tudi  liste in dele paradižnika. Zastirka iz metebo sčasoma zagrenila življenje mravljam na vrtu, okoli sadnega in okrasnega drevja pa jim bo preprečila dostop v krošnje.