Antociani
Antociani so barvila, odgovorna za rdeče-oranžno ter
modro-vijoličasto barvo sadja in zelenjave. V velikih količinah se nahajajo v ribezu,malinah, borovnicah ...
Antociani, zahvaljujoč
antioksidacijskemu delovanju, zavirajo nastajanje maščobnega tkiva, ščitijo
srce in ožilje ter krepijo stene kapilar. Delujejo preventivno pri nastanku
nekaterih bolezni srčnožilnega sistema, kot pri aterosklerozi, ki spada med
najpogostejše vzroke smrti v zahodnih državah.
Rdečemesnata jabolka
Rdečemesnata jabolka poznamo že preko sto let. Okus starih
rdečemesnatih sort jabolk pa je tako kisel, da so bila tovrstna jabolka še
nedavno primerna le za predelavo v sokove (rožnat jabolčni sok) ali za
dekoracijo.
Z dolgotrajnim selekcijskim delom v zadnjih desetletjih so nastala
rdečemesnata jabolka z izboljšanim okusom, npr. Red Love. Novejše sorte so že
neprimerno boljše in okusne, npr. Baya® Marisa,
ki je prva rdečemesnata sorta jabolk na trgu, ki jo lahko normalno jemo. Izjemna rdeča barva mesa kar kliče k takojšnji uporabi svežega
jabolka. Njena intenzivna rdeča barva daje značilnost ne le sokovom, ampak tudi pečenemu pecivu in
sušenim krhljem. Zaradi povečane vsebnosti antocianov je rdečemesnato jabolko
za zdravje še mnogo bolj koristno kot klasične sorte jabolk.
Pred leti so bila rdečemesnata jabolka zelo redka in obravnavana kot eksotične sorte. Danes pa
so na voljo cenovno ugodne sadike, okus
sadežev pa je neprimerno boljši, čeprav imajo še vedno precej kiselkast okus.
Jabolka sorte Baya® Marisa zorijo v prvi polovici septembra (en
teden za Galo) in jih lahko skladiščimo v kleti do decembra.
Rast je srednje bujna do bujna. Ima rdeče, zelo atraktivne
cvetove. Cveti srednje zgodaj in je dober opraševalec za druge sorte. Rodi
obilno in potrebuje dodatno ročno redčeneje plodičev.
V višino zraste odvisno od podlage, 3 - 5 m.
Sadeži so srednje veliki do veliki, skoraj v celoti so
obarvani temno rdeče. Tudi meso je intenzivno rdeče obarvano in ima srednje do
močno izraženo kislost.
Odpornost: Je srednje odporna sorta na škrlup - podobno kot elstar (ni pa rezistentna
sorta).
Rdečemesnate breskve
So stare dobro poznane selekcije vinogradniške breskve. Njihovo
rdeče meso je rubinaste barve, ki jo prav tako tvorijo antociani. Okus rdečemesnatih
breskev je malce bolj kiselkast (okus divjih sadežev). Predstavnica je sorta Rdeča
vinogradniška breskev, ki jo prepoznamo
po intenzivno rdeči barvi mesa.
Je robustna sorta, zelo odporna na nizke zimske temperature
in dokaj odporna na spomladanske pozebe ter breskovo kodravost.
Blagodejno vrednost za zdravje ima rdeče obarvano meso – antociani.
Rdeča vinogradniška breskev zori sredi septembra. Je zelo
rodna sorta in ne zahteva obilico nege. Rodi srednje velike plodove, ki so
primerni le za svežo uporabo.
V zadnjih letih potekajo intenzivne selekcije breskev, s
ciljem pridobiti rdeče obarvano meso in dober okus. Vendar na trgu še ni novih
rdečemesnatih okusnih sort breskev.
Fige
Če želimo naš vrt popestriti in mu dodati eksotično noto,
posadimo figo.
Fige (sadeži) obstajajo v različnih barvah (od zelene, rdeče
do vijoličaste). Fige so medeno sladke in prijetnega okusa.
Vsebujejo veliko snovi, ki imajo baktericidni učinek, in veliko
vlaknin in encimov, ki vzpodbujajo prebavo, a tudi veliko sladkorja.
V celinskem predelu Slovenije je najprimernejše posaditi sorto
Štajerska figa, ki zaradi svoje
odpornosti na nizke zimske temperature uspešno raste, dobro dozoreva in daje
okusne, slastne sadeže tudi v notranjosti Slovenije. Sodi med najbolj odporne
sorte fig na zimsko pozebo (je selekcija oziroma tip sorte fige Brown Turkey).
Plodovi Štajerske fige zorijo dvakrat: prvič sredi avgusta,
nato pa še konec septembra oziroma v oktobru.
Sadimo jih na sončno
lego in prepustna, s hranili bogata tla. Posadimo jo v s kompostom dobro
založena tla, najbolje v zavetju kakšne stavbe. Ne sadimo je na nižinskih mrazu
izpostavljenih legah.
Prva leta rastlino zaščitimo pred nizkimi zimskimi
temperaturami.
Figa zraste do 4 m visoko in
ima grmičasto rast.
Rdeče obarvani kiviji Argute
Kiviji so
sadeži, ki navzen delujejo dokaj
neugledno, v notranjosti pa skriva pravo sočno bogastvo in so s svojo svežino
zakladnica vitaminov, zlasti C-vitamina. Tudi pri kivijih potekajo selekcijski procesi z namenom pridobiti rdeče obarvane
plodove. Pri drobnoplodnih kivijih že poznamo
rdeče mesnate plodove. Primer je aktinidija Arguta z rdečimi plodovi -
Missionario candetti., kjer je rdeča le kožica. Poznamo pa že tudi sorte kot npr.: Red Ken® in Scarlet september®,
ki imajo tudi rdeče meso, vendar v
glavnem samo endokarp, tj. področje okoli peščišča.
Plodovi vseh
zgoraj navedenih sort kivi Arguta so
drobni (velikost oliv). Imajo gladko kožico, zato jih ni potrebno lupiti, ampak
zaužijemo kar cele.
Plodovi so
zelo sladki in aromatično okusni. Rastejo v grozdičih.
Rastline so
vzpenjalke in zrastejo do 3 m visoko. Za boljšo oplodnjo rabijo ženske rastline
moško opraševalno sorto Cornelli, ki ima samo moška socvetja in ne rodi
sadežev. Mlade rastline zarodijo šele tretje leto po sajenju.
Cvetijo od
konca aprila do junija. Zorijo pa od sredine septembra do sredine oktobra.
Sadimo
jih na sončne in tople lege, z organsko
snovjo dobro založena tla.
Rastline
potrebujejo veliko vode.
Dobro prenašajo nizke zimske
temperature do -25 °C.
|
|