Nasveti za ljubitelje vrtnarjenja

Rdečemesnati sadeži

Davorin Gamser, univ. dipl. inž. agr.

Rdečemesnatim sadežem (rdečemesnata jabolka, breskve, kiviji, fige, pomaranče ...) dajejo značilno rdečo barvo predvsem naravna barvila, imenovani antociani, ki so najmočnejši in najučinkovitejši naravni antioksidanti. Torej ima obarvanost sadeža zdravilne učinke.

Antioksidanti so snovi, ki na različne načine upočasnijo ali preprečijo oksidacijo pomembnih celičnih sestavin. Kot lovilci prostih radikalov se po reakciji z njimi pretvorijo v stabilnejše in manj škodljive, ki jih telo izloči. Antioksidanti pomagajo zavirati razvoj nekaterih obolenj.

Antioksidante naše telo tvori naravno, vendar pogosto v nezadostnih količinah. Nahajajo se  predvsem v sadju in zelenjavi. Med najpomembnejšimi, ki jih moramo redno uživati s pravilno prehrano, so: vitamin C, navzoč v sadju in zelenjavi; vitamin E, ki ga vsebujejo rastlinska olja, ter predvsem antociani in flavonoidi, ki jih vsebujeta sadje in zelenjava.

Antociani

Antociani so barvila, odgovorna za rdeče-oranžno ter modro-vijoličasto barvo sadja in zelenjave. V velikih količinah se nahajajo v  ribezu,malinah, borovnicah ...

Antociani, zahvaljujoč antioksidacijskemu delovanju, zavirajo nastajanje maščobnega tkiva, ščitijo srce in ožilje ter krepijo stene kapilar. Delujejo preventivno pri nastanku nekaterih bolezni srčnožilnega sistema, kot pri aterosklerozi, ki spada med najpogostejše vzroke smrti v zahodnih državah.

Rdečemesnata jabolka

Rdečemesnata jabolka poznamo že preko sto let. Okus starih rdečemesnatih sort jabolk pa je tako kisel, da so bila tovrstna jabolka še nedavno primerna le za predelavo v sokove (rožnat jabolčni sok) ali za dekoracijo.

Z dolgotrajnim selekcijskim delom v zadnjih desetletjih so nastala rdečemesnata jabolka z izboljšanim okusom, npr. Red Love. Novejše sorte so že neprimerno boljše in okusne, npr.  Baya® Marisa, ki je prva rdečemesnata sorta jabolk na trgu, ki jo lahko normalno jemo. Izjemna rdeča barva  mesa kar kliče k takojšnji uporabi svežega jabolka. Njena intenzivna rdeča barva daje značilnost  ne le sokovom, ampak tudi pečenemu pecivu in sušenim krhljem. Zaradi povečane vsebnosti antocianov je rdečemesnato jabolko za zdravje še mnogo bolj koristno kot klasične sorte jabolk.

Pred leti so bila rdečemesnata jabolka zelo redka  in obravnavana kot eksotične sorte. Danes pa so na voljo cenovno ugodne sadike,  okus sadežev pa je neprimerno boljši, čeprav imajo še vedno precej kiselkast okus.

Jabolka sorte Baya® Marisa zorijo v prvi polovici septembra (en teden za Galo) in jih lahko skladiščimo v kleti do decembra.

Rast je srednje bujna do bujna. Ima rdeče, zelo atraktivne cvetove. Cveti srednje zgodaj in je dober opraševalec za druge sorte. Rodi obilno in potrebuje dodatno ročno redčeneje plodičev.

V višino zraste odvisno od podlage, 3 - 5 m.

Sadeži so srednje veliki do veliki, skoraj v celoti so obarvani temno rdeče. Tudi meso je intenzivno rdeče obarvano in ima srednje do močno izraženo kislost.

Odpornost: Je srednje odporna sorta  na škrlup - podobno kot elstar (ni pa rezistentna sorta).

Rdečemesnate breskve

So stare dobro poznane selekcije vinogradniške breskve. Njihovo rdeče meso je rubinaste barve, ki jo prav tako tvorijo antociani. Okus rdečemesnatih breskev je malce bolj kiselkast (okus divjih sadežev). Predstavnica je sorta Rdeča vinogradniška breskev, ki jo  prepoznamo po intenzivno rdeči barvi mesa.

Je robustna sorta, zelo odporna na nizke zimske temperature in dokaj odporna na spomladanske pozebe ter breskovo kodravost.

Blagodejno vrednost za zdravje ima rdeče obarvano  meso – antociani.

Rdeča vinogradniška breskev zori sredi septembra. Je zelo rodna sorta in ne zahteva obilico nege. Rodi srednje velike plodove, ki so primerni le za svežo uporabo.

V zadnjih letih potekajo intenzivne selekcije breskev, s ciljem pridobiti rdeče obarvano meso in dober okus. Vendar na trgu še ni novih rdečemesnatih okusnih sort breskev.


Fige

Če želimo naš vrt popestriti in mu dodati eksotično noto, posadimo figo.

Fige (sadeži) obstajajo v različnih barvah (od zelene, rdeče do vijoličaste). Fige so medeno sladke in prijetnega okusa.

Vsebujejo veliko snovi, ki imajo baktericidni učinek, in veliko vlaknin in encimov, ki vzpodbujajo prebavo, a tudi veliko sladkorja.

V celinskem predelu Slovenije je najprimernejše posaditi sorto Štajerska figa, ki zaradi svoje odpornosti na nizke zimske temperature uspešno raste, dobro dozoreva in daje okusne, slastne sadeže tudi v notranjosti Slovenije. Sodi med najbolj odporne sorte fig na zimsko pozebo (je selekcija oziroma tip sorte fige Brown Turkey).

Plodovi Štajerske fige zorijo dvakrat: prvič sredi avgusta, nato pa še konec septembra oziroma v oktobru.

Sadimo jih na  sončno lego in prepustna, s hranili bogata tla. Posadimo jo v s kompostom dobro založena tla, najbolje v zavetju kakšne stavbe. Ne sadimo je na nižinskih mrazu izpostavljenih legah. 

Prva leta rastlino zaščitimo pred nizkimi zimskimi temperaturami.

Figa zraste do 4 m visoko in ima grmičasto rast.

Rdeče obarvani kiviji Argute

Kiviji so sadeži, ki  navzen delujejo dokaj neugledno, v notranjosti pa skriva pravo sočno bogastvo in so s svojo svežino zakladnica vitaminov, zlasti C-vitamina. Tudi pri kivijih potekajo selekcijski procesi z namenom pridobiti rdeče obarvane plodove.  Pri drobnoplodnih kivijih že poznamo rdeče mesnate plodove. Primer je aktinidija Arguta z rdečimi plodovi - Missionario candetti., kjer je rdeča le kožica. Poznamo pa že tudi  sorte kot npr.: Red Ken® in Scarlet september®, ki  imajo tudi rdeče meso, vendar v glavnem samo endokarp, tj. področje okoli peščišča.

Plodovi vseh zgoraj navedenih sort  kivi Arguta so drobni (velikost oliv). Imajo gladko kožico, zato jih ni potrebno lupiti, ampak zaužijemo kar cele.

Plodovi so zelo sladki in aromatično okusni. Rastejo v grozdičih.

Rastline so vzpenjalke in zrastejo do 3 m visoko. Za boljšo oplodnjo rabijo ženske rastline moško  opraševalno sorto Cornelli, ki ima samo moška socvetja in ne rodi sadežev. Mlade rastline zarodijo šele tretje leto po sajenju.

Cvetijo od konca aprila do junija. Zorijo pa od sredine septembra do sredine oktobra.

Sadimo jih na sončne in tople  lege, z organsko snovjo dobro založena tla.

Rastline potrebujejo veliko vode.

Dobro prenašajo nizke zimske temperature do -25 °C.

Rdeče pomaranče

Pomaranče rastejo  v toplejših južnih krajih. Izvirajo s  Kitajske, zato jim nekateri pravijo tudi kitajsko jabolko. Spadajo v družino citrusov, za katere je značilno, da vsebujejo eterična olja in pozitivno vplivajo na počutje. Plodovi pomarančevca so izredno sočni in dišeči, zato so tudi zelo priljubljeni. Zlasti rdečemesnate pomaranče so izjemen vir antioksidantov.

Rdeče pomaranče so različica klasičnih oziroma navadnih rumenomesnatih pomaranč. Obe vrsti imata precej podobne pozitivne učinke na zdravje. A rdeče pomaranče, katerih barva  mesa je v glavnem posledica antocianov, so dober vir vitamina C in antioksidantov - antocianov, kalija in folatov (folati so pomembni za celično obnavljanje in rast) ter ostalih flavonoidov.

Med agrumi oziroma citrusi rdeče pomaranče izstopajo predvsem po vsebnosti antocianov.

Zakaj so pomaranče koristne?

Predvsem v zimskih mesecih pomaranče skrbijo za ohranjanje naše vitalnosti in krepitev  imunskega sistema. Odlične so v boju proti virusom, prehladom in gripi. So antioksidanti in pomagajo pri razstrupljanju inčiščenju telesa, zato so tako priporočljive za kadilce in tiste, ki uživajo velike količine alkohola. Prav tako pomaranče pomagajo pri krepitvi pljuč in jeter. Hranilne snovi v pomaranči delujejo na telo protivirusno, protialergično in protivnetno. Dobrodejen je njihov vpliv na celo naše telo.

Za komentiranje se prijavite