Korenovke
so obvezni del vsakega samooskrbnega zelenjavnega vrta. So okusne in hranilne,
niso zahtevne za vzgojo, lahko jih dolgo skladiščimo in iz njih pripravljamo
različne jedi.
Med
korenovke prištevamo: korenček vseh barv, začimbnico peteršilj, rdečo peso,
redkvico, zimsko redkev, gomoljno zeleno, pastinak, repo, nadzemno kolerabico
in podzemno kolerabo, hren in topinambur.
Topli koreni za hladen letni čas
Med korenovke prištevamo
zelenjadnice, ki oblikujejo koren ali gomolj do podzemne ali nadzemne
odebeljene korenine ali stebla, kamor se shranjujejo hranila. Tako se rastlina
brani pred neugodnimi vremenskimi razmerami, kot so vročina, suša, mraz. V
starih časih so bile to najbolj pomembne vrtnine (tudi krompir), saj so jih lahko
naši predniki shranjevali brez hladilnika, ker so obstojne v posebnih pogojih
skladiščenja vse do zime. Zadnje čase pa so postale zopet aktualne.
Setev in vzgoja korenovk
Večino korenovk sejemo
marca - aprila direktno na prosto. Koleraba in repa sta izrazito poznojesenski
vrtnini, zato ju sejemo junija, julija in avgusta. Zgodnejša setev nam uide v
cvet. Hren in topinambur pa sta trajnici, ki ju ne vzgajamo iz semena, ampak iz
korenov (hren) in gomoljev (topinambur) ali kupljenih sadik. Namenimo jim del
vrta, kjer rastejo trajne vrtnine.
Sejemo v dobro pognojena
tla. Hlevskega gnoja ne marajo, zato gnojimo s kompostom ali najbolje z organskimi
gnojili, kot sta Plantella Organik ali Bio Plantella Nutrivit Univerzal. Sejemo
v vrste, kombiniramo jih z drugimi vrtninami in redčimo. Seme korenčka in
peteršilja kali zelo dolgo, zato moramo biti potrpežljivi. Obvezno redčimo in
ustvarimo posameznim rastlinam prostor za bujno rast. Korenček na razdaljo 3-4
cm, repo in kolerabo pa 10 -12 cm. Mlade razredčene rastlinice presadimo,
podarimo sosedom ali pojemo, saj so prava vitaminska in mineralna bomba. Korenček,
korenast peteršilj in pastinak presajanja ne prenašajo ravno najbolje.
Za dobro rast korenovke
potrebujejo vlago, zato jih v suši obvezno zalivamo oz. namakamo. Kot vedno je
kapljično namakanje najboljše, saj ne močimo listov in ne trošimo preveč vode.
Tudi zastirka je dobrodošla, ker vzdržuje talno vlago in preprečuje rast
plevelom. Privlači pa miške in polže. Vsak zelenjavni vrt je unikaten, zato
nikoli ne moremo slepo slediti nekim vrtnarskim pravilom, ampak se prilagajamo
danim razmeram.
Pridelki korenovk
V glavnem pobiramo
pridelke (korene in gomolje) konec poletja do pozne zime, saj so predvsem
namenjeni skladiščenju. Seveda pa se določene vrste in sorte pobira prej:
redkvico, rdečo peso, kolerabico, zgodnji korenček. Vse te lahko sejemo tudi
večkrat zapored. Recimo enkrat mesečno. Liste peteršilja pa režemo vse leto.
Korene uživamo tudi
sproti, kakor nam ustreza.
Vitamini in minerali za hladne dni
V starih časih so bile
korenovke pozimi edini vir mineralov in vitaminov. Korenček, repo, kolerabo,
pastinak, gomolj zelene, koren peteršilja shranimo čez zimo v različnih
zasipnicah. Rdečo peso vložimo. Velja pravilo, da kasneje ko poberemo korene,
dlje jih bomo lahko skladiščili.
Priprava okusnih jedi
Vložena rdeča pesa je vsakotedenska
obvezna zimska »solata«. Korenovke so nepogrešljive v različnih juhah in
enolončnicah. Hren bi morali zaradi njegovih zdravilnih lastnosti uživati
redno, ne samo za veliko noč. Topinambur pa je tako in tako obvezen za vse sladkorne
bolnike.
Ali veste
Kuhamo cel koren rdeče pese, ki ga le operemo in odrežemo liste cca 2 cm
nad gomoljem. Tako bo v korenu ostalo veliko več sestavin. Po kuhanju peso
olupimo in narežemo.
Zasipnica spet modna
Vrtnine: Po pobiranju korene in gomolje
očistimo (lahko z mehko krtačo), jih NE peremo. Ostranimo drobne koreninice.
Korene in gomolje zložimo v zabojček s peskom, tako da se koreni med seboj ne
dotikajo. Zaboje postavimo v hladno in zračno, ne preveč vlažno klet, kjer
temperatura ne sme pasti pod 2 oC. Tako jih lahko skladiščimo od 3
tedne pa do 6 mesecev.
Priprava prostora: Nekoč (lahko pa tudi danes) so za zasipnico uredili del
njive ali vrta, da so izkopali približno meter globoko luknjo, jo obložili z
listjem in slamo, korene ali gomolje položili v jamo, jih pokrili z listjem ali
slamo ter vse skupaj zasuli z zemljo.
Danes
jo lahko kupimo narejeno ali pa uporabimo
kartonsko ali leseno škatlo, veliko vedro ali čeber, v katerega nasujemo mivko
ali droben pesek, vlažno zemljo ali žagovino. Nasujemo plast mivke, nanj
položimo korene oziroma gomolje, zopet damo plast mivke in nato gomolje, dokler
ni škatla oziroma posoda polna. Tako pripravljeno zasipnico hranimo na temnem
in hladnem prostoru, pri tem pa pazimo, da v prostor ne vdira mraz.
Za največji uspeh uporabite:
Visokokakovostno organsko gnojilo z uravnoteženo sestavo hranil za pripravo in obogatitev tal ter naravno dognojevanje vseh rastlin.
Dolgodelujoče organsko gnojilo v obliki pelet za večjo rodnost tal in izboljšano kakovost in količino pridelka.