Nasveti za ljubitelje vrtnarjenja

Barvite korenovke

Kristina Škrbec, univ. dipl. inž. agr.

Korenovke so obvezni del vsakega samooskrbnega zelenjavnega vrta. So okusne in hranilne, niso zahtevne za vzgojo, lahko jih dolgo skladiščimo in iz njih pripravljamo različne jedi.

Med korenovke prištevamo: korenček vseh barv, začimbnico peteršilj, rdečo peso, redkvico, zimsko redkev, gomoljno zeleno, pastinak, repo, nadzemno kolerabico in podzemno kolerabo, hren in topinambur.

Topli koreni za hladen letni čas

Med korenovke prištevamo zelenjadnice, ki oblikujejo koren ali gomolj do podzemne ali nadzemne odebeljene korenine ali stebla, kamor se shranjujejo hranila. Tako se rastlina brani pred neugodnimi vremenskimi razmerami, kot so vročina, suša, mraz. V starih časih so bile to najbolj pomembne vrtnine (tudi krompir), saj so jih lahko naši predniki shranjevali brez hladilnika, ker so obstojne v posebnih pogojih skladiščenja vse do zime. Zadnje čase pa so postale zopet aktualne.

Setev in vzgoja korenovk

Večino korenovk sejemo marca - aprila direktno na prosto. Koleraba in repa sta izrazito poznojesenski vrtnini, zato ju sejemo junija, julija in avgusta. Zgodnejša setev nam uide v cvet. Hren in topinambur pa sta trajnici, ki ju ne vzgajamo iz semena, ampak iz korenov (hren) in gomoljev (topinambur) ali kupljenih sadik. Namenimo jim del vrta, kjer rastejo trajne vrtnine.

Sejemo v dobro pognojena tla. Hlevskega gnoja ne marajo, zato gnojimo s kompostom ali najbolje z organskimi gnojili, kot sta Plantella Organik ali Bio Plantella Nutrivit Univerzal. Sejemo v vrste, kombiniramo jih z drugimi vrtninami in redčimo. Seme korenčka in peteršilja kali zelo dolgo, zato moramo biti potrpežljivi. Obvezno redčimo in ustvarimo posameznim rastlinam prostor za bujno rast. Korenček na razdaljo 3-4 cm, repo in kolerabo pa 10 -12 cm. Mlade razredčene rastlinice presadimo, podarimo sosedom ali pojemo, saj so prava vitaminska in mineralna bomba. Korenček, korenast peteršilj in pastinak presajanja ne prenašajo ravno najbolje.

Za dobro rast korenovke potrebujejo vlago, zato jih v suši obvezno zalivamo oz. namakamo. Kot vedno je kapljično namakanje najboljše, saj ne močimo listov in ne trošimo preveč vode. Tudi zastirka je dobrodošla, ker vzdržuje talno vlago in preprečuje rast plevelom. Privlači pa miške in polže. Vsak zelenjavni vrt je unikaten, zato nikoli ne moremo slepo slediti nekim vrtnarskim pravilom, ampak se prilagajamo danim razmeram.

Pridelki korenovk

V glavnem pobiramo pridelke (korene in gomolje) konec poletja do pozne zime, saj so predvsem namenjeni skladiščenju. Seveda pa se določene vrste in sorte pobira prej: redkvico, rdečo peso, kolerabico, zgodnji korenček. Vse te lahko sejemo tudi večkrat zapored. Recimo enkrat mesečno. Liste peteršilja pa režemo vse leto.

Korene uživamo tudi sproti, kakor nam ustreza.

Vitamini in minerali za hladne dni

V starih časih so bile korenovke pozimi edini vir mineralov in vitaminov. Korenček, repo, kolerabo, pastinak, gomolj zelene, koren peteršilja shranimo čez zimo v različnih zasipnicah. Rdečo peso vložimo. Velja pravilo, da kasneje ko poberemo korene, dlje jih bomo lahko skladiščili.

Priprava okusnih jedi

Vložena rdeča pesa je vsakotedenska obvezna zimska »solata«. Korenovke so nepogrešljive v različnih juhah in enolončnicah. Hren bi morali zaradi njegovih zdravilnih lastnosti uživati redno, ne samo za veliko noč. Topinambur pa je tako in tako obvezen za vse sladkorne bolnike.

Ali veste

Kuhamo cel koren rdeče pese, ki ga le operemo in odrežemo liste cca 2 cm nad gomoljem. Tako bo v korenu ostalo veliko več sestavin. Po kuhanju peso olupimo  in narežemo.

Zasipnica spet modna

Vrtnine: Po pobiranju korene in gomolje očistimo (lahko z mehko krtačo), jih NE peremo. Ostranimo drobne koreninice. Korene in gomolje zložimo v zabojček s peskom, tako da se koreni med seboj ne dotikajo. Zaboje postavimo v hladno in zračno, ne preveč vlažno klet, kjer temperatura ne sme pasti pod 2 oC. Tako jih lahko skladiščimo od 3 tedne pa do 6 mesecev.

Priprava prostora: Nekoč (lahko pa tudi danes) so za zasipnico uredili del njive ali vrta, da so izkopali približno meter globoko luknjo, jo obložili z listjem in slamo, korene ali gomolje položili v jamo, jih pokrili z listjem ali slamo ter vse skupaj zasuli z zemljo.

Danes jo lahko kupimo narejeno ali pa  uporabimo kartonsko ali leseno škatlo, veliko vedro ali čeber, v katerega nasujemo mivko ali droben pesek, vlažno zemljo ali žagovino. Nasujemo plast mivke, nanj položimo korene oziroma gomolje, zopet damo plast mivke in nato gomolje, dokler ni škatla oziroma posoda polna. Tako pripravljeno zasipnico hranimo na temnem in hladnem prostoru, pri tem pa pazimo, da v prostor ne vdira mraz.

Izdelki

Bio Plantella Nutrivit Univerzal

Visokokakovostno organsko gnojilo z uravnoteženo sestavo hranil za pripravo in obogatitev tal ter naravno dognojevanje vseh rastlin.

Plantella Organik

Dolgodelujoče organsko gnojilo v obliki pelet za večjo rodnost tal in izboljšano kakovost in količino pridelka.
Za komentiranje se prijavite