Jesenski posevki

Med solatnicami v avgustu in septembru najpogosteje sejemo motovilec. Izogibamo se gredic, kjer je prej rasla solata. Motovilec večinoma sejemo, v zadnjem času pa so na voljo tudi sadike. Pomembno je, da pozno poleti počakamo, da hujša vročina mine, saj le-ta zelo moti kaljenje semen. Včasih je dobro setev zasenčiti. Če motovilec sejemo povprek, bomo imeli težave s pletjem in rahljanjem tal, zato je bolje, da ga sejemo v vrstice, me katerimi naj bo približno 20 cm razdalje. Lahko pa ga sejemo tudi v skupine, kar pomeni, da v vsako jamico damo nekaj semen, med jamicami pa ravno tako pustimo razdaljo 20 cm. Poznamo več sort motovilca, mraz pa najbolje prenaša najmanjši 'Ljubljanski motovilec'.

Pridelek motovilca pobiramo lahko že jeseni, na voljo pa bo tudi zgodaj spomladi.

Zgodaj jeseni lahko posejemo tudi rukolo, ki bo še isto jesen približno čez mesec in pol bogato obrodila. Vedeti moramo, da je bolj kot navadna rukola na zimske temperature odporna divja rukola ali tankolistni dvoredec, ki ga lahko uživamo še spomladi. Azijske listnate rastline oz. njihova mešanica je navadno mešanica semen petih vrst listnate zelenjave: Mizuna, Pak Choi, Red Giant, Tatsoi in Grϋn im Schnee. Rastline dobro prenesejo mraz in hitro rastejo, zato lahko že kmalu uživamo v pridelku in ga pobiramo preko cele zime. Najbolje jih je sejati v vrsto. Zapomnimo si, kje smo jih sejali, ker tam spomladi ne smemo saditi kapusnic.

Zimske sorte solate sejemo v septembru, saj je za nizke temperature najbolj primerna solata, ki ima pet listov ali več. Septembra je že čas za setev prezimnih sort solat, saj ne vemo, kdaj nas lahko preseneti zima. Bolje prezimi sejana solata kot posajene sadike. Rastline presajamo šele spomladi. Najbolje je, da sadimo več različnih sort. Če želimo, da bodo solate spomladi dozorevale v različnem času, jih lahko del pokrijemo s folijo, nekatere z vrtno kopreno, druge pa postimo nepokrite.  Na voljo so mehkolistne 'Nansen' in krhkolistne solate 'Posavka' in 'Pariška'.

Gredice za setev zimske solate zrahljamo in jih pognojimo s 100 % organskim gnojilom z dodatkom naravnega kalija v obliki granul Bio  Plantella Nutrivitom za listnato  zelenjavo v skladu z navodili.

Špinačo ravno tako sejemo v septembru v vrste, ki naj bodo 25 cm narazen. Obiramo lahko samo posamezne liste, lahko pa odrežemo celo rastlino 2-3 cm nad tlemi. Kasneje se bo lepo obrasla. Špinačo sejemo do začetka oktobra predvsem na prazne gredice, kjer smo gojili fižol, paradižnik in povsod, kjer je še prostor.  Pobiramo jo do prvih zmrzali. Na gredicah lepo prezimi  in spomladi odžene.

Blitvo sejemo lahko še v septembru in oktobru, pridelek pa pobiramo od konca oktobra do zgodnje pomladi. V hujšem mrazu je bolje, da jo prekrijemo s kopreno. Blitvo režemo tako, da pustimo približno 5 cm rastline, obvezno srčasti del, ki se potem spet obraste.

Na mraz odporna listnata zelenjava je tudi zimski tolščak, ki lahko nadomesti tudi motovilec. Listi so svežega nevtralnega okusa, srčaste oblike in odebeljeni. Uživamo čim mlajše liste v solati ali pripravimo kot špinačo. Sejemo ga na senčne grede v vrste, med katerimi naj bo 10-20 cm. Prvi pridelek lahko pobiramo že dober mesec dni po setvi. Ne potrebuje veliko prostora.

Tudi ti dve rastlini lahko sejemo še do konca septembra, pridelek pa pobiramo do pozne jeseni. 

Čebulo in česen sadimo v oktobru, česen lahko še kasneje. V septembru sejemo tudi trajno čebulo, rastlino, ki je podobna drobnjaku. V oktobru mlade rastlinice presadimo v šopih po 5 skupaj.

Ponovno v septembru sejemo zimski luk ali mlado čebulo, ki bo spomladi odlična zgodnja zelenjava.

Septembra je še vedno čas tudi za saditev sadik zimskega pora sorta 'Hannibal'.

Posamezno gredico ali kar njivo posejemo z mešanico zgoraj navedene zelenjave ali z rastlinami za zeleno gnojenje. Najbolj enostavno je v ta namen uporabiti kar mešanice rastlin, za zeleno gnojenje pa sejemo posamezne rastline, ki čez zimo propadejo. To so predvsem ajda, oljna redkev, modra facelija in bela gorjušica. Prezimna žita in metuljnice prezimijo, zato jih spomladi lahko še nekaj časa pustimo na zemlji in jih spodkopljemo šele takrat, ko je čas za prve spomladanske setve vrtnin. Vse to so rastline, ki naša tla obogatijo z dušikom, obenem pa jih tudi zrahljajo. Rastline za zeleno gnojenje kmalu po setvi prekrijejo zemljo in tako zaščitijo naš vrtiček pred izsuševanjem in izpiranjem hranil. Vse te rastline imajo globok in razvejan koreninski sistem, ki zrahlja tla. Pomembno je, da jih še pred cvetenjem požanjemo in spodkopljemo v tla.