Sadno-zelenjavno prijateljstvo

Bogata ponudba sadnih dreves različnih sadnih vrst, cepljenih na šibkejše podlage, nam danes omogoča, da lahko na svojem vrtu zgradimo sadno-zelenjavno prijateljstvo, ki nas bo oskrbovalo vse leto.

Na vrtovih ljudje vrtnine večinoma pridelujejo le na (visokih) zelenjavnih gredah in dvignjenih gredicah. Sadno-zelenjavno zasaditev sicer najlažje izvedemo na nezatravljenih delih vrta, a z malo domišljije in truda lahko za pridelavo zdravih vrtnin in zelišč uporabimo tudi okopan kolobar pod sadnimi drevesi ali prazne kotičke v skalnjakih, ki so bili zgrajeni z vsaj 30 centimetrsko plastjo zemlje pod skalami. Jagode, kapucinke, česen, čebula, por, zelje in vmes zelena, spomladi solata, jeseni pa črna redkev, motovilec, zimski portulak in solata so le nekateri izmed možnih dobrodošlih sosedov našim sadnim drevesom. Pazimo le, da jih posadimo dovolj daleč stran od cepljenega mesta, saj je ob stalni vlagi velika nevarnost za razvoj (jablanovega) raka. Poleg pridelave zelenjavnih dobrot pa bo skrb za okopan kolobar na novo posajenim drevesom omogočil tudi hitrejšo rast, obenem pa jih ščitil pred poškodbami njihovih debel, ki pogosto nastanejo pri košnji s kosilnico.

Na vrtovih, kjer so prisotne brežine, lahko te utrdimo tudi z zasaditvijo stebričastega sadja (balerin), jagodičevja, ki razvije gost koreninski sistem (ribezi, josta, dren, aronija…) ter dišečih dišavnic (sivka, melisa, žajbelj). Slednje bodo, še posebno, če jih bomo sadili ob kamen, ob dobrem počutju na celodnevnem soncu še posebej aromatične. Na prazne kotičke brežin lahko posadimo tudi rastline in vrtnine, ki potrebujejo več prostora; brstični in kodrolistni ohrovt, brokoli, cvetačo, topinambur in pa rastlini, ki bi po mojem mnenju morali biti prisotni v vsakem vrtu; yacon in  sladki pelin. Ob njihovem sajenju smo pozorni, da ima zemlja dovolj organske mase, je dobro prerahljana in da uporabimo zastirko oziroma rastline poleti zalivamo.

V primeru, da se odločimo za zasaditev trajnega mešanega sadno-zelenjavnega vrta, pa je potrebno upoštevati več smernic. Prvo zelo pomembno pravilo je, da pri nakupu sadik sadnih dreves izberemo sorte, ki so cepljene na šibke oz. šibkejše podlage. Šibko rastoče podlage poskrbijo za manjši obseg krošnje, drevesa so nižja, bolj zračna, prepuščajo več svetlobe, ki je za rast vrtnin zelo pomembna. Pri češnjah izberemo sadike, cepljene na podlage Gisela 5 in Gisela 6, slivah St Julien, pri jablanah M9, M26 oz. M27, na slabših tleh lahko tudi MM106, pri hruškah pa sadike, cepljene na kutino MC, MA in BA-29. Končna višina dreves bo pri najšibkejših podlagah (M9, gisela 5, kutina MC) znašala le 3 m, pri nekoliko bujnejših (MM 106, St. Julien) pa 4, največ 5 m. Pri  slednjih je smiselno gojiti vrtnine in zelišča pod drevesi oz. v njihovi neposredni bližini samo prvih 5 let, oziroma dokler jih drevesa s svojo krošnjo ne začnejo preveč senčiti. Sajenje dreves na šibkih podlagah je smiselno v manjših vrtovih, kjer ni prisoten voluhar, ne pozabite pa, da drevesa večinoma potrebujejo oporo skozi celotno življenjsko obdobje.

Za gojenje zelenjave pod sadnim drevjem so zaradi minimalnega senčenja še posebno primerna stebričasta sadna drevesa ali ti. balerine. Ta večinoma zrastejo le dobrega pol metra v širino in 4-5 m v višino, zato jih lahko sadimo tudi kot atraktivne žive meje. Najbogatejša izbira sort je na voljo pri jablanah, medtem ko je pri hruškah, slivah in češnjah izbira manj pestra in lahko večinoma kupite le uvožene sadike. Kaj več o balerinah pa v enem od naslednjih prispevkov.

Podobno kot mi se tudi rastline v določeni družbi svojih vrstnic bolje v določeni pa slabše počutijo. V primerno izbrani mešani zasaditvi se rastline medsebojno podpirajo, ščitijo in dajejo zavetje, varujejo pred škodljivci in boleznimi, izgubo vode in celo pozebo. Jagode med žajbljem, drobnjakom, meto ali sivko, jagodna meta med aronijo, paradižnik ob stebričasti jablani in jagode pod šmarno hrušico so le nekateri zanimivi primeri zasaditve rastlin v Garden Villagu na Bledu, za katere sem ugotovil, da so praktične. Stebričasta jablana paradižniku služi kot dodatna opora, jagodna meta s prekrivanjem tal zmanjša izhlapevanje vode, šmarna hrušica pa vrtnim jagodam nudi rahlo senco, ki preprečuje veliko izgubo vode in sončne ožige na plodovih, ki ji lahko povzroči močno junijsko sonce.