Oka (Oxalis
tuberosa) je gomoljnica. Že ime nakazuje, da je pradomovina oke andsko
visokogorje, in sicer gre za območja osrednjega Peruja in severne Bolivije,
kjer dosega večjo priljubljenost od oke le krompir. V Evropi pa občasno gomolje
oke najdemo na tržnicah v Nemčiji, Veliki Britaniji ali Španiji.
Živo
pisani surovi gomolji so podobni korenju in privlačni po videzu, imajo
osvežilen okus (kot krompir, ki je pripravljen z limono) ter visoko hranilno in
energetsko vrednost, ki jim jo zagotavljajo ogljikovi hidrati. Poleg tega pa so
tudi bogat vir provitamina A (β-karotena), esencialnih aminokislin, vitamina C,
kalija, železa, folne kisline.
Gojiti
oko ni kaka posebno težka stvar, saj jo pridelujemo podobno kot krompir.
Rastlini, ki ne prenaša zastajanja vode, najbolj godijo globoka, humusna,
srednje težka tla. Gredo spomladi čim globlje prekopljemo, odstranimo trajni
plevel, grude prsti zdrobimo in tla pognojimo z dolgo delujočim 100% organskim
gnojilom Plantello Organik (2 kg/10 m2).
Drobne
gomolje posadimo na prosto konec aprila na razdalji 30 cm v vrsti, z medvrstnim
razmikom 40 - 60 cm in globino sajenja podobno kot pri krompirju. Če obstaja
nevarnost poznospomladanskih slan, pa je najboljše, da mlade rastlinice
vzgojimo v cvetličnih lončkih in jih na prosto presadimo šele v drugi polovici
maja. Tisti, ki so bolj neučakani, gomolje lahko tudi nakaljujejo, vendar le na
svetlobi, sicer se bodo kalice pretegovale.
Z
oko med rastjo nimamo veliko dela, občasno jo zalijemo in odstranimo morebitni
plevel.
Gomolji
se začnejo oblikovati po jesenskem enakonočju, ko postajajo noči vse daljše. Z
izkopom začnemo v novembru. Že tako dolgo rastno dobo pa lahko, če bi radi
povečali pridelek, še podaljšamo s prekrivanjem rastlin z vrtno kopreno. Tako
lahko pričakujemo dobrega pol kilograma pridelka na grmiček. Primerno shranjeni
gomolji, v papirnatih vrečkah, bodo zdržali vse do aprila naslednjega leta.
Za
prehrano so primerni vsi rastlinski deli. Mladi listi so po okusu podobni
kislici, s cvetovi pa lahko okrasimo solatni krožnik. Seveda oko pridelujemo
predvsem zaradi gomoljev, ki jih pred pripravo ni nujno lupiti. Samo operemo
jih in narežemo in že jih lahko cvremo, pečemo ali kuhamo. Na soncu posušene
gomolje lahko tudi zmeljemo in iz »moke« pripravimo sladice. Lahko pa cele,
posušene in hrustljave gomolje uživamo podobno kot posušene fige.