Oka – andski krompir

Oka (Oxalis tuberosa) je gomoljnica. Že ime nakazuje, da je pradomovina oke andsko visokogorje, in sicer gre za območja osrednjega Peruja in severne Bolivije, kjer dosega večjo priljubljenost od oke le krompir. V Evropi pa občasno gomolje oke najdemo na tržnicah v Nemčiji, Veliki Britaniji ali Španiji.

Živo pisani surovi gomolji so podobni korenju in privlačni po videzu, imajo osvežilen okus (kot krompir, ki je pripravljen z limono) ter visoko hranilno in energetsko vrednost, ki jim jo zagotavljajo ogljikovi hidrati. Poleg tega pa so tudi bogat vir provitamina A (β-karotena), esencialnih aminokislin, vitamina C, kalija, železa, folne kisline.

Cvetovi – oka zacveti konec poletja – so odlična paša za čebele

Oka sodi v družino deteljičevk

Cilindrične, pisane gomolje prekriva voščena prevleka

Gojenje

Gojiti oko ni kaka posebno težka stvar, saj jo pridelujemo podobno kot krompir. Rastlini, ki ne prenaša zastajanja vode, najbolj godijo globoka, humusna, srednje težka tla. Gredo spomladi čim globlje prekopljemo, odstranimo trajni plevel, grude prsti zdrobimo in tla pognojimo z dolgo delujočim 100% organskim gnojilom Plantello Organik (2 kg/10 m²).

Drobne gomolje posadimo na prosto konec aprila na razdalji 30 cm v vrsti, z medvrstnim razmikom 40 - 60 cm in globino sajenja podobno kot pri krompirju. Če obstaja nevarnost poznospomladanskih slan, pa je najboljše, da mlade rastlinice vzgojimo v cvetličnih lončkih in jih na prosto presadimo šele v drugi polovici maja. Tisti, ki so bolj neučakani, gomolje lahko tudi nakaljujejo, vendar le na svetlobi, sicer se bodo kalice pretegovale.

Z oko med rastjo nimamo veliko dela, občasno jo zalijemo in odstranimo morebitni plevel.

Gomolji se začnejo oblikovati po jesenskem enakonočju, ko postajajo noči vse daljše. Z izkopom začnemo v novembru. Že tako dolgo rastno dobo pa lahko, če bi radi povečali pridelek, še podaljšamo s prekrivanjem rastlin z vrtno kopreno. Tako lahko pričakujemo dobrega pol kilograma pridelka na grmiček. Primerno shranjeni gomolji, v papirnatih vrečkah, bodo zdržali vse do aprila naslednjega leta.

Uporaba

Za prehrano so primerni vsi rastlinski deli. Mladi listi so po okusu podobni kislici, s cvetovi pa lahko okrasimo solatni krožnik. Seveda oko pridelujemo predvsem zaradi gomoljev, ki jih pred pripravo ni nujno lupiti. Samo operemo jih in narežemo in že jih lahko cvremo, pečemo ali kuhamo. Na soncu posušene gomolje lahko tudi zmeljemo in iz »moke« pripravimo sladice. Lahko pa cele, posušene in hrustljave gomolje uživamo podobno kot posušene fige.

Dobro je vedeti

Oka se skuha hitreje kot navaden krompir.
Vsebuje oksalno kislino, ki iz telesa veže kalcij. Vendar brez skrbi: večina oksalata je v vodi topna, tako da se ta s kuhanjem skoraj izgubi.
Sveže pobrani gomolji so precej kisli. Temu se najlaže izognemo tako, da gomolje za nekaj dni pustimo na svetlobi (gomolji ne bodo pozeleneli) - tako bodo začeli izgubljati kislino in bodo postali skoraj sladki.
Gomolje izkopljemo po prvi slani.