Dolina Triglavskih jezer - Klub Gaia

Dolina Triglavskih jezer

Boris Dolničar

Zakrasele doline med Trento in Bohinjem se je že v začetnem obdobju razmaha slovenskega planinstva povsem upravičeno oprijel sloves enega najlepših predelov Julijcev. Osem kilometrov dolga alpska dolina se razteza od Kanjavca na severu proti Komarči na jugu. Razen jezer, ki so nastala v kotanjah z nepropustnimi kamninami, jo krasijo tudi bujno rastlinstvo in raznovrstne oblike kraškega preperevanja v visokogorskem svetu. Na škrapljastih skalah iz rdečkastih jurskih apnencev lahko naletimo tudi na okamenele lupine pradavnih mehkužcev, katerih hišice so zavite kot ovnovi rogovi.

Zakrasele doline med Trento in Bohinjem se je že v začetnem obdobju razmaha slovenskega planinstva povsem upravičeno oprijel sloves enega najlepših predelov Julijcev. Osem kilometrov dolga alpska dolina se razteza od Kanjavca na severu proti Komarči na jugu. Razen jezer, ki so nastala v kotanjah z nepropustnimi kamninami, jo krasijo tudi bujno rastlinstvo in raznovrstne oblike kraškega preperevanja v visokogorskem svetu. Na škrapljastih skalah iz rdečkastih jurskih apnencev lahko naletimo tudi na okamenele lupine pradavnih mehkužcev, katerih hišice so zavite kot ovnovi rogovi.

Od Velikega do Črnega jezera

Brezstebelna lepnica
Brezstebelna lepnica
Velecvetni divjakovec
Velecvetni divjakovec
Kranjski kamnokreč
Kranjski kamnokreč
Planinski popon
Planinski popon

Ko smo po planinski poti prišli do izrazitega praga, smo že od daleč zagledali Četrto Triglavsko jezero, ki je z dolžino 300, širino 120 in globino 15 metrov največje in najgloblje, zato se imenuje Veliko jezero. Ker ga je skala na zahodnem bregu v sredini malce zožila, mu Bohinjci rečejo tudi Jezero v Ledvici. 

V slabi uri smo se nato spustili pod drevesno mejo do Petega in Šestega oziroma Dvojnega Triglavskega jezera, kjer stoji planinska koča (1685 m). In zakaj »dvojno«: jezeri ob nizkem vodostaju ločuje morenski nasip, kjer ob visoki vodi nastane polmetrska plitvina in s tem eno jezero, katerega površina je 1,6 hektarja in največja globina 7,8 metra. Zadnje, Sedmo Triglavsko jezero (1319 m), ki se odtaja že v začetku junija in poleti segreje do 15˚C in več, leži v kotanji sredi gozda, kar mu je dalo tudi ime Črno jezero.

Dolina Triglavskih jezer, ki je bila že leta 1924 zavarovana kot Alpski varstveni park, je nastala, ko se je gmota starejših karnijskih apnencev z vzhoda narinila na mlajše, slabše propustne jurske apnence. Če se ozremo proti jugu, vidimo na levi strani nad melišči strme stene Zelnaric, Kopice in Tičaric, ki predstavljajo čelo tega nariva, imenovanega Slatenska plošča, na drugi strani pa se škrapljasti apnenčasti podi dvignejo v greben Lepega Špičja. Voda iz prvih treh jezer pod zemljo odteka proti Trenti, iz ostalih pa proti Bohinju.

Bogastvo lepotic

Medtem ko okrog Prvega jezera domujejo predvsem lišaji, je visokogorsko rastlinstvo nato, zlasti od Četrtega jezera navzdol, vse bujnejše. Tako smo ob poti razen planik občudovali tudi velecvetne divjakovce, planinske popone, brezstebelne lepnice, kranjske kamnokreče in drugo alpsko cvetje.

Za komentiranje se prijavite