Opraševalni odnosi v sadovnjaku

Nekatere sadne vrste se lahko oplodijo z lastnim cvetnim prahom, zato se imenujejo samooplodne ali avtofertilne. V tem primeru imamo lahko v vrtu posajeno le eno sorto neke sadne vrste. Med samooplodne se najpogosteje uvrščajo sorte: marelic, breskev, višenj, sliv, ameriških borovnic in jagod.  Vendar so tudi znotraj teh sadnih vrst primeri sort, ki se medsebojno ne morejo oploditi.

Samoneoplodne ali avtosterilne so druga skupina sadnih vrst, ki se ne morejo oploditi z lastnim cvetnim prahom,  temveč za oploditev potrebujejo drugo sorto. V to skupino se v celoti uvrščajo: jablane, hruške in naši ter delno kutine, češnje, orehi, leske, mandlji…  

Natančnejše podatke o navedeni temi najdete v sadnem izboru za Slovenijo, ki se nahaja na spletni strani Kmetijskega inštituta Slovenije (KiS).

Pri posameznih sadnih vrstah zasledimo tudi določene posebnosti. Pri jablanah se srečamo s diploidnimi sortami, ki so dobri opraševalci in triploidnimi sortami, ki so slabi opraševalci. V  skupino triploidnih se od starejših sort uvrščajo: grafenštajnc, pisani kardinal, boskopski in damasonski kosmač, kanadka, bobovec, štajerski pogačar, herbertova reneta, od novejših sort pa jonagold in mutsu. Pri sortah jablan moramo upoštevati tudi čas cvetenja (zgodnje, srednje in pozno,) saj se cvetenje med skrajnimi sortami lahko razlikuje tudi za deset dni. Zato za jablano izberemo vsaj dve do tri sorte, ki cvetijo v istem času, se dobro oplojujejo in niso oddaljene več kot 25 m.

Pri sortah hrušk in češenj se pogosto srečamo z intersterilnostjo, ko se dve sorti ne moreta oploditi med seboj. Zato moremo biti pri teh sadnih sadnih vrstah še bolj pozorni, da imamo posajenih več sort, ki se med seboj oplojujejo. V primeru, da imamo v vrtu težave z opraševanjem, lahko na posamezne veje vcepimo opraševalne sorte.

Pri opraševalnih odnosih moramo biti pozorni tudi na sadne vrste, ki so dvodomne. Te imajo moške cvetove na eni in ženske na drugi rastlini. Takšni primeri so pri: aktinidiji, rakitovcu, ginku in delno pri murvi.

Poleg izbora opraševalnih sort imajo na oprašitev in oploditev veliko vlogo tudi zunanji dejavniki, med katerimi so; temperatura, zračna vlaga, padavine, veter, prehrana rastlin, bolezni in škodljivci in uporaba kemičnih sredstev. Med posameznimi leti se  oplodnja zelo razlikuje in je lahko slaba ali prevelika.

Najpomembnejši opraševalci sadnih rastlin so žuželke, med njimi so na prvem mestu  čebele, ki oprašijo od 70 do 80 % cvetov. Pomembni opraševalci so tudi čmrlji, divje čebele, ose in muhe.

Nekatere sadne vrste oprašuje veter in jih imenujemo vetrocvetke. V to skupino se uvrščajo oreh, leska, kostanj, rakitovec. Pri njih zasledimo ločene moške in ženske cvetove, ki vedno ne cvetijo istočasno, zato sami težje oplodijo. Tudi pri njih moramo poskrbeti za opraševalne sorte.

Na dobro oploditev sadja v vrtu lahko vplivamo s poznavanjem opraševalnih odnosov in razporeditvijo sort. Veliko se lahko sami naučimo z opazovanjem, zapisovanjem  evidence sort , delovnih opravil, rodnosti dreves, gnojenja in zaščite.