Za vse grmovnate jagodičaste rastline je značilno, da je
starost koreninskega sistema odraslih rastlin
vedno starejša od starosti nadzemnega dela. Koreninski sistem rastline je
stalen, poganjki pa se po nekaj letih posušijo. Pri ribezih ali ameriški
borovnici je to nekaj let, pri malinah ali robidah pa vsako drugo leto. Rodni poganjki,
po nekaj letih začnejo izgubljati rodni potencial in se posušijo. Na starih rodnih
poganjkih sta količina in kakovost pridelka mnogo manjša kot na mladih rodnih poganjkih.
Zaradi tega razloga moramo grme vedno pomlajevati, ko pa dosežejo svojo
maksimalno življenjsko dobo tudi zamenjati z novimi rastlinami. Pomlajevanje
pri grmovnatih rastlinah pomeni izrezovanje posameznih rodnih poganjkov
popolnoma do tal in ne le prikrajševanje na nižje rastoče stranske veje ali rez
na čep. Pri grmovnatih rastlinah so najbolj vitalni prav spodaj ležeči
(bazalni) brsti, iz katerih bujno odženejo poganjki. S tem, ko rodno vejo
odrežemo do tal, rastlino prisilimo k izraščanju številnih novih mladih
poganjkov, ki bodo nosilci pridelka. Dobro je vedeti, da je najbolj kakovosten
prav pridelek na dve in triletnih stranskih poganjkih (vejicah). Pri ameriških
borovnicah so poganjki lahko tudi nekoliko starejši. Če starejših rodnih
poganjkov ne odstranjujemo, začne rastlina v rasti pešati. Po nekaj letih postane
starikava in brez pridelka. Poganjke zmerno odstranjujemo vsako leto in ne le
na nekaj let. S tem si ustvarimo
mladosten videz rastline, ki nam redno rodi in nam je v veselje.
Pri drevesastih jagodičastih rastlinah npr. bezgu, jerebiki
ali drevesasti vzgoji goji jagod, pa je podzemni del rastline enako star kot
nadzemni del. Pri drevesastih rastlinah izvajamo enako ali podobno rez kot pri
drugih sadnih vrstah in s tem vzdržujemo dolgoživost rastlin. Pri jagodičastih
rastlinah pogosteje režemo na čep (kot npr. breskev ali trto).
Sadne vrste so različno trdožive
Ribez (črni, rdeči in beli), kosmulje in njihovi križanci (npr.
josta) živijo preko trideset let. V intenzivni pridelavi pa se je ta doba
prepolovila, pri rdečem ribezu, gojenem ob opori, pa je samo četrtina
potencialne rasti. Ribeze v intenzivni pridelavi sadimo gosteje (pod 1meter med
grmi) in pustimo manj rodnih poganjkov. V domačem vrtu predlagam 'klasičen' grm
s 15 - 20 poganjki. Z redno rezjo ohranjamo vitalne grme, ki nam bodo v
veselje. Po tem obdobju jih nadomestite z drugimi. Nove grme, ki jih kupite ali
vzgojite sami iz potaknjencev, vedno posadite na novo rastišče ali zamenjajte
zemljo. Enako velja za druge grmovnate rastline.
Pri malinah in robidah, kjer nadzemni del rastline živi samo
dve leti, je rez samoumevna, kajti po zaključku obiranja se rodni poganjki
posušijo. Posušene poganjke iz grma odstranite čim prej in s tem omogočite
rastlini zračnost in s tem zdravo rast. Pri malinah je življenjska doba zelo
odvisna od intenzivnosti pridelave in prisotnosti bolezni in škodljivcev. V
našem okolju je zelo prisotna bolezen poganjkov (sušica), ki jo težko zatiramo.
Brez varstva bolezen izrazito skrajša življenjsko dobo nasada. Velik vpliv
imajo tudi bolezni koreninskega sistema, ki v težkih tleh že po nekaj letih
običajno popolnoma uničijo nasad oz. posamezne rastline.
Jagode imajo od vseh rastlin najkrajšo življenjsko dobo.
Ista rastlina bi npr. na severu Norveške lahko normalno rodila do 5. ali 6.
leta, v mediteranskem pasu pa samo eno do dve leti. V domačem vrtu je najbolje
novo gredico jagod zasaditi vsako drugo leto. V zelo intenzivnih nasadih priporočamo
vsakoletno sajenje nasadov, v nekoliko manj intenzivnih pa vsako drugo leto.
Vedno gremo na novo lokacijo. Na isto meso se vračamo najprej po treh letih, še
bolj pa je zaželeno po petih ali več letih.
V jagodičastem nasadu, ki ga sestavlja več sadnih vrst,
moramo skrbeti, da posamezne rastline nadomestimo v optimalnem času, da jim
zagotovimo ustrezno rez in prostor. Nikakor ne pozabimo, da so jagodičaste
sadne rastline ljubiteljice sonca, zato jih nikar ne sadimo kot podrast.