Življenjska doba jagodičastih rastlin - Klub Gaia

Življenjska doba jagodičastih rastlin

Dr. Darinka Koron

Kakor se jagodičaste sadne rastline med seboj razlikujejo po načinu rasti, listih, obliki in barvi plodov, se razlikujejo tudi po življenjski dobi. Nekatere so dve do triletne, druge pa živijo preko 100 let. Življenjska doba jagodičastih rastlin je v veliki meri odvisna tudi od intenzivnosti gojenja kakovostnega pridelka in od ugodnosti rastnih pogojev.

Ko načrtujemo zasaditev jagodičja v domačem vrtu ali nasadu, moramo poznati kar nekaj lastnosti rastlin, da ne bomo po nepotrebnem  čez nekaj let dobro zakoreninjene rastline premeščali iz ene na drugo lokacijo.

Mladi poganjki imajo številnejše in večje plodove
Mladi poganjki imajo številnejše in večje plodove
Pridelek ameriških borovnic na starikavem lesu
Pridelek ameriških borovnic na starikavem lesu
Kratki grozdi rdečega ribeza na starejšem lesu
Kratki grozdi rdečega ribeza na starejšem lesu

Za vse grmovnate jagodičaste rastline je značilno, da je starost koreninskega sistema  odraslih rastlin vedno starejša od starosti nadzemnega dela. Koreninski sistem rastline je stalen, poganjki pa se po nekaj letih posušijo. Pri ribezih ali ameriški borovnici je to nekaj let, pri malinah ali robidah pa vsako drugo leto. Rodni poganjki, po nekaj letih začnejo izgubljati rodni potencial in se posušijo. Na starih rodnih poganjkih sta količina in kakovost pridelka mnogo manjša kot na mladih rodnih poganjkih. Zaradi tega razloga moramo grme vedno pomlajevati, ko pa dosežejo svojo maksimalno življenjsko dobo tudi zamenjati z novimi rastlinami. Pomlajevanje pri grmovnatih rastlinah pomeni izrezovanje posameznih rodnih poganjkov popolnoma do tal in ne le prikrajševanje na nižje rastoče stranske veje ali rez na čep. Pri grmovnatih rastlinah so najbolj vitalni prav spodaj ležeči (bazalni) brsti, iz katerih bujno odženejo poganjki. S tem, ko rodno vejo odrežemo do tal, rastlino prisilimo k izraščanju številnih novih mladih poganjkov, ki bodo nosilci pridelka. Dobro je vedeti, da je najbolj kakovosten prav pridelek na dve in triletnih stranskih poganjkih (vejicah). Pri ameriških borovnicah so poganjki lahko tudi nekoliko starejši. Če starejših rodnih poganjkov ne odstranjujemo, začne rastlina v rasti pešati. Po nekaj letih postane starikava in brez pridelka. Poganjke zmerno odstranjujemo vsako leto in ne le na nekaj let.  S tem si ustvarimo mladosten videz rastline, ki nam redno rodi in nam je v veselje.

Pri drevesastih jagodičastih rastlinah npr. bezgu, jerebiki ali drevesasti vzgoji goji jagod, pa je podzemni del rastline enako star kot nadzemni del. Pri drevesastih rastlinah izvajamo enako ali podobno rez kot pri drugih sadnih vrstah in s tem vzdržujemo dolgoživost rastlin. Pri jagodičastih rastlinah pogosteje režemo na čep (kot npr. breskev ali trto).

Sadne vrste so različno trdožive

Ribez (črni, rdeči in beli), kosmulje in njihovi križanci (npr. josta) živijo preko trideset let. V intenzivni pridelavi pa se je ta doba prepolovila, pri rdečem ribezu, gojenem ob opori, pa je samo četrtina potencialne rasti. Ribeze v intenzivni pridelavi sadimo gosteje (pod 1meter med grmi) in pustimo manj rodnih poganjkov. V domačem vrtu predlagam 'klasičen' grm s 15 - 20 poganjki. Z redno rezjo ohranjamo vitalne grme, ki nam bodo v veselje. Po tem obdobju jih nadomestite z drugimi. Nove grme, ki jih kupite ali vzgojite sami iz potaknjencev, vedno posadite na novo rastišče ali zamenjajte zemljo. Enako velja za druge grmovnate rastline.

Pri malinah in robidah, kjer nadzemni del rastline živi samo dve leti, je rez samoumevna, kajti po zaključku obiranja se rodni poganjki posušijo. Posušene poganjke iz grma odstranite čim prej in s tem omogočite rastlini zračnost in s tem zdravo rast. Pri malinah je življenjska doba zelo odvisna od intenzivnosti pridelave in prisotnosti bolezni in škodljivcev. V našem okolju je zelo prisotna bolezen poganjkov (sušica), ki jo težko zatiramo. Brez varstva bolezen izrazito skrajša življenjsko dobo nasada. Velik vpliv imajo tudi bolezni koreninskega sistema, ki v težkih tleh že po nekaj letih običajno popolnoma uničijo nasad oz. posamezne rastline.

Jagode imajo od vseh rastlin najkrajšo življenjsko dobo. Ista rastlina bi npr. na severu Norveške lahko normalno rodila do 5. ali 6. leta, v mediteranskem pasu pa samo eno do dve leti. V domačem vrtu je najbolje novo gredico jagod zasaditi vsako drugo leto. V zelo intenzivnih nasadih priporočamo vsakoletno sajenje nasadov, v nekoliko manj intenzivnih pa vsako drugo leto. Vedno gremo na novo lokacijo. Na isto meso se vračamo najprej po treh letih, še bolj pa je zaželeno po petih ali več letih.

V jagodičastem nasadu, ki ga sestavlja več sadnih vrst, moramo skrbeti, da posamezne rastline nadomestimo v optimalnem času, da jim zagotovimo ustrezno rez in prostor. Nikakor ne pozabimo, da so jagodičaste sadne rastline ljubiteljice sonca, zato jih nikar ne sadimo kot podrast.


Sadna vrsta Življenjska doba (let) Življenjska doba v intenzivni pridelavi (let) Gojitvena oblika
Črni ribez >30 od 12 do 15 grm
Rdeči in beli ribez >40 od 12 do 15 grm
od 4 do 8 ob opori
Kosmulja od 12 do 15 grm
od 4 do 8 ob opori
Ameriška borovnica > 50 >30 grm
Ameriška brusnica >100 100 poraščena površina
Malina (enkrat rodna) >30 od 12 do 15 ob opori
Malina (dvakrat rodna) >30 od 4 do 8 ob opori (ob posebnih tehnologijah tudi manj)
Robida >30 od 12 do 15 ob opori
Aronija >40 >30 grm
Jagoda <3 od 1 do 2 grm

Za največji uspeh uporabite:

Bio Plantella Nutrivit za borovnice

Visokokakovostno organsko gnojilo višje vrednosti posebej prilagojeno za gojenje ameriških borovnic in ostalih kisloljubnih rastlin. Z dodatkom naravnega dušika za bolj okusno sadje.

Bio Plantella Nutrivit za jagode in jagodičevje

Visokokakovostno organsko gnojilo višje vrednosti posebej prilagojeno za gojenje jagod in jagodičevja. Z dodatkom naravnega fosforja za bolj okusno sadje.
Za komentiranje se prijavite