Kako do medovitega sadnega vrta - Klub Gaia

Kako do medovitega sadnega vrta

Janez Gačnik, univ. dipl. inž. agr.

Narava je ustvarila edinstven način sožitja rastlin in živali. Žužkocvetne rastline tekmujejo za opraševalce in jih privabljajo v svojo bližino z živimi barvami cvetov, oblikami socvetij,  opojnimi vonjavami in kakovostjo medičine. Pri sestavi sadnega vrta je pomembno upoštevati izbor in kombinacije.

Naravo moramo dojemati kot celovit sistem in se pri njej  zgledovati glede kombinacije sadnega vrta. Sadni vrt naj predstavlja pestrost različnih sadnih plemen in drugih cvetočih rastlin.

Imejmo kontrolo v vrtu

Sajenje sadnega vrta je potrebno načrtovati. S tem uskladimo lastne želje s potencialom zemljišča in klimatskimi pogoji ter omogočimo rastlinam dobre pogoje uspevanja in sožitja z drugimi rastlinami.

V zadnjih letih smo zaskrbljeni za usodo čebel in drugih opraševalcev. Vsi lahko poskrbimo za njihovo ohranitev s tem, da oblikujemo pestre domače vrtove, kjer bodo opraševalci in koristne žuželke našle dovolj medičine in peloda tudi v  obdobjih slabših paš.  Naš prispevek  k večji biotski raznovrstnosti se  bo obrestoval v lepšem videzu  vrta, sožitju živih bitij in kakovosti pridelkov.

 Pri načrtovanju  vrta  sadnih in medovitih rastlin si želimo:

  • da bi bilo v vrtu zastopanih čim več sadnih plemen, katerih plodove bi uživali sveže skozi vse vegetacijsko obdobje,
  • da bi pridelali zdravo in neoporečno sadje po načelih ekološke pridelave,
  • da bi bile sadne in medovite rastline dobra paša opraševalcem in koristnim insektom  v čim daljšem vegetacijskem obdobju,
  • da bi bili vrtovi prijeten bivalni prostor za odrasle in
  • da bi  vrt služil kot igralni,  raziskovalni in učni  poligon za otroke.

Priporočljivo je, da obnovo vrta načrtujemo in si naredimo idejno zasnovo zasaditve.   

Obdelava tal

Prilagodimo jo kakovosti zemljišča. Pogosto se srečujemo z zemljišči slabe strukture ali teksture tal, nizkim deležem humusa in kislimi tlemi.  V takšnih primerih je priporočljivo vzeti vzorec tal za  analizo. Rezultat nakazuje usmeritev pri založnem gnojenju in apnenju.

Pri izboljšanju tal so lahko v veliko pomoč rastline za zeleno gnojenje ali podor.

Te rastline s globokimi koreninami rahljajo tla in ustvarjajo  organsko maso, ki je vir humusa.  Pomembno vlogo v tem procesu imajo tudi deževniki.

Veliko rastlin za zeleno gnojenje obilno cveti in so  dobra paša za opraševalce in koristne insekte.

Za jesensko setev lahko uporabimo: ozimno grašico, inkarnatko, krmno ali oljno ogrščico ali krmno repico.

Za spomladansko ali poletno setev  sejemo neprezimne rastline, kot so: facelija, bela gorjušica, oljna redkev, ajda, sončnica.

Zemeljska dela  vedno izvedemo dovolj zgodaj jeseni, da se zemljišče do sajenja sesede. Predvsem je pomembno, da to storimo v suhem vremenu. Pred  ali med obdelavo tal tudi založno gnojimo s gnojili na osnovi kalija in fosforja. Dosti rešitev za izboljšanje tal najdemo tudi v permakulturi in biološkem dinamičnem kmetovanju.

Mikavno za čebele

Klimatski pogoji v Sloveniji omogočajo, da na sadnih vrtovih lahko gojimo okrog 40 sadnih plemen. Pestrost sadnih vrtov lahko povečamo s sajenjem  manj žlahtnih in  divjih sadnih vrst. Njihova vloga je v vetrovni  zaščiti, v preprečevanju erozije in ustvarjanju ekoloških niš. S tem nudimo zatočišče koristnim živalim. Nekatere manj žlahtne sadne vrste so v cvetenju dobra paša za čebele, druge opraševalce in koristne insekte, plodovi pa hrana za ptice in druge živali. Glede na lastnost in velikost  zemljišča lahko posadimo:  žlahtni kostanj, ginko, skorš, brek, jerebiko, mokovec, murvo, divjo češnjo, šmarno hrušico, lesko, mirabolano, dren, nešpljo, rakitovec, kutino, glog, črni bezeg.

Domači sadni vrt lahko popestrimo tudi  s sajenjem okrasnih, medovitih, zdravilnih, začimbnih in dišavnih rastlin ter setvijo mešanic cvetočih rastlin.

Izbor primerne podlage

Pri nakupu sadnih sadik  moramo biti pozorni na izbor podlag in sort.

Podlaga je podzemni del sadike, ki vpliva na rast in rodnost drevesa. Bujnejše podlage dajo drevesu večji rastni potencial, so bolj odporne na vremenske pogoje (suša) in potrebujejo dlje časa, da zarodijo. V manjših vrtovih je priporočljivo uporabiti  šibkejše podlage, ki oblikujejo nižja drevesa in hitreje zarodijo. Prednosti nizkih dreves so, da jih laže obrezujemo, oskrbujemo in obiramo.

Odporne sorte jabolk

Pri jablanah je izbor podlag zelo širok. Najpogosteje se odločamo za  naslednje podlage:

  • Podlaga M9 je šibka podlaga, namenjena za nasade in vrtove. Oporo potrebuje skozi celotno življenjsko obdobje. Zarodi v 2. do 3. letu in je enostavnejša za oskrbo. Razdalja sajenja je okrog 1 m.
  • Podlaga MM106 je srednje bujna podlaga, namenjena za vrtove in manjše nasade. Drevesa ne potrebujejo  opore. Zarodi v 3. - 4. letu. Razdalja sajenja je 2 - 3 m.
  • Podlaga sejanec je najbujnejša in je namenjena za travniške sadovnjake ali večje vrtove. Zarodi v 6. - 8. letu. Razdalja sajenja je 6 - 8 m.

Za sajenje v sadne vrtove izbiramo sorte jabolk, ki so odpornejše oz. manj občutljive na bolezni.  Sorte izberemo tudi glede na namen  uporabe  sadja.

Za predelavo v jabolčni sok  ali suho sadje so primernejše sorte, ki imajo bolj izraženo kislino. Temu kriteriju ustrezajo nekatere starejše sorte in  novejše odpornejše sorte.

Ali ste vedeli?

Priporočljive starejše sorte:

Mošancelj, Carjevič, Krivopecelj, Bobovec, Ontario, Kosmač, Šampanjska reneta…

Manj občutljive zgodnejše sorte:

Beličnik, Grafenštajnc, James Grive, Alkmene, Piros, Nela, Sansa, Gaia, Santana…

Poznejše odpornejše sorte:

Dalinbel, Opal, Ecolette, Topaz, Pilot, Florina, Enterprise , Gold Rush…

Rodnost novih sort je odvisna tudi od rastnih pogojev in tehnologije oskrbe, zato se je o izbiri sort dobro posvetovati s sadjarji, ki že imajo tovrstne izkušnje.  

Za komentiranje se prijavite